Če ne gredo breskve, bo pa kivi

BILJE>“Kmetijsko svetovalna služba je prejšnji teden na terenu popisovala škodo in lahko rečem, da je zelo velika, zlasti v koprskem delu. Tudi v tem delu spodnje Vipavske doline je precejšnja na sadju, medtem ko je vinski trti, glede na razvojno fazo v tem času, prizanesla,” pravi direktor zavoda Branimir Radikon.

Mrežniki bodo varovali sadike pred točo

Zato so se na včerajšnjem dnevu novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda posebej veselili nove pridobitve - dveh mrežnikov. Prvi, ki je namenjen drevesnici za proizvodnjo sadnih sadik v lončkih, je stal približno 70.000 evrov in ga je plačal zavod, 20.000 evrov za drugega, ki ga bo sadjarski center uporabljal za proizvodnjo brezvirusnih cepičev, pa je dalo ministrstvo za kmetijstvo.

“Pridobili smo 1300 kvadratnih metrov pokritih površin, pod katerimi je prostora za približno 18.000 rastlin. Napolnili smo jih s sadikami aktinidije in borovnic. Mrežniki so za pridelovanje sadik v lončkih potrebni zaradi protitočne zaščite, da ne pride do pregrevanja rastlin, sadike so tudi namakane, dognojene, tako gre za sodoben način pridelovanja,” je bila navdušena vodja drevesnice Silva Rojc.

V drevesnici imajo več kot 25 sadnih vrst (jablane, hruške, slive, marelice, borovnice...), med njimi pa je še veliko sadnih sort, pri nekaterih “klasičnih” rastlinah (na primer jablane in hruške) pa tudi precej podlag.

Kar ne da država, mora zavod

Pri novogoriškem zavodu se zavedajo, da ob vsesplošni krizi tudi za kmetijstvo časi nikakor niso rožnati.

Kot pravi Radikon, skuša zavod s 56-letno tradicijo pomagati vsem, ki se s kmetijstvom tako ali drugače ukvarjajo, in zagotoviti samopreskrbo ter pridelavo kakovostne, predvsem pa zdrave hrane. “Govorimo o pomenu vseh javnih služb, ki so financirane s strani države. Žal lahko rečemo, da to financiranje ni tako, kot si ga želimo. Z rebalansom letošnjega proračuna bo namreč financiranje teh služb komaj 70-odstotno, ves ostali del pa bo, če hočemo ohraniti ta delovna mesta, na bremenih zavodov,” razlaga.

Iščejo nove tržne poti

Kot pravi, iščejo tudi vse možne tržne poti. Zato so v novi mrežnik postavili aktinidije in jagodičevje. “Tudi to je del prilagajanja naše proizvodnje povpraševanju. Zanimanje za pridelavo breskev, žal, zaradi znanih razmer na Goriškem, torej zaradi nizkih odkupnih cen in težav s hladilnicami, upada,” razlaga.Upa, da se bo trend obrnil, povpraševanja po tem sadju je namreč na trgu veliko.

“Ministrstvo za kmetijstvo se zaveda pomena sadjarstva na Primorskem in skuša iskati sredstva ter možnosti, da bi razvoj šel naprej oziroma da vsaj ne bi stagniral,” pa je poudarila Milka Avbelj s kmetijskega ministrstva.

Obiskovalcem so včeraj predstavili še kolekcijske nasade in drevesnico, ogledali so si lahko razstavo češenj in marelic, prisluhnili predavanju o 15 najnovejših češnjah v sadjarskem centru in preizkusili sodobno kmetijsko mehanizacijo.

ALENKA OŽBOT