Če pade linija, bo regija v mrku
Odkar je žled poškodoval tudi daljnovode Elesa na Primorskem, se lahko na severu regije prej kot pred ujmo zgodijo kratkotrajni električni mrki. Dokaz je izpad elektrike v začetku maja. Od poletja dalje naj bi bilo drugače, ker naj bi Eles dotlej poškodovane daljnovode popravil. A oskrba severne Primorske z energijo bo ostajala manj zanesljiva, ker jo zaradi vrzeli v Renčah že leta napaja en daljnovod, ne standardna dva.
SEVERNA PRIMORSKA > > Kako je biti brez elektrike, so ob žledu dneve doživljali številni Primorci. Prvega maja pa je to krajši čas in brez posledic doletelo nekatere na zahodu države. V Novi Gorici je mrk trajal 15 minut, po vaseh v okolici pol ure. Krivo je bilo neurje, ki je udarilo vitalni del omrežja, enega od Elesovih daljnovodov visoke napetosti. Ni se zgodilo prvič, a kako pogosto se lahko ponavlja? In za kako dolgo?
Od žleda poškodovane 110-kilovoltni daljnovod Cerkno - Idrija ter 220- in 400-kilovoltnega med Ljubljano in Divačo (edina) bodo obnovili v juniju, napoveduje Eles. Slednja popravljajo na skupaj 24 oziroma 16 kilometrih in menjujejo 45 oziroma 32 stebrov. Oba bodo deloma ojačali. Prvega pa obnavljajo na petih kilometrih (12 stebrov) na območju Bevkovega vrha. A vod bo enak kot doslej, ker so ga tam pred leti že popravili in naj bi zdržal večje dodatno breme, kot po standardih. Je celo znatno trši od enakega med Idrijo in Ajdovščino, ki prav tako prečka območje, kjer je bil žled, a še ni bil poškodovan zaradi bremen na žicah. Torej je Bevkov vrh vremensko skrajen, sklepajo v Elesu. Daljnovod bodo morda kdaj prestavili.
Mrk neizogiben
Vprašanji sta najbrž še bolj umestni zdaj, ko severnoprimorska zanka napeljav Elesa ni sklenjena, ker jo je na Idrijskem prekinil žled. Kot so pojasnili v družbi, je prvega maja strela udarila v 110-kilovoltni daljnovod Avče - Gorica 2. “Zaščitne naprave so avtomatično izklopile ta daljnovod in enakega Gorica - Ajdovščina,” so povedali. Hkrati ne delujeta povezavi Idrija - Cerkno in Vrtojba - Sežana, prva zaradi žleda, drugi zaradi vrzeli na odseku v Renčah, ki je posledica znanih sporov. “Zato je bilo prekinjeno napajanje dela severne Primorske po prenosnem omrežju neizogibno,” razlagajo v Elesu.
Bi lahko taka okvara povzročila daljši mrk? “Ne pomnim, da bi ga kdaj zgolj udar strele,” odgovarja direktor področja za infrastrukturo prenosnega omrežja Marko Hrast. Imajo pa drugi pojavi to moč, denimo veter, plazovi, zlasti če podrejo stebre. V Elesu pravijo: “Ob poškodbi katerega koli dela elektroenergetske naprave lahko pride do daljšega izpada. Če bi bila okvara manjša in bi imeli material za sanacijo, bi jo lahko odpravili dokaj hitro, v štirih do osmih urah, odvisno tudi od vremena in mesta okvare. Ob večji pa lahko izpad traja tudi več dni.”
Soča v turbinah ne pomaga prav dosti
Od vrste dejavnikov je odvisno, kje bi ob okvarah in izpadih daljnovodov ali drugih naprav v severnoprimorski zanki nastal mrk. Do tega ne bi prišlo, če bi v ta krog vpete razdelilne postaje (RTP) ostale napajane iz ene smeri. A Hrast ne dvomi, da bi vso pokrajino v temo pahnila popolna odpoved dvojnega 110-kilovoltnega daljnovoda Divača - Ajdovščina. Ker le po njem tok pride na sever Primorske, druge podobne vezi, ki bi praviloma morala biti, ni. Ob čem hujšem bi lahko mrk trajal nekaj dni, trdi Hrast, če bi ta vod polomil žled, bi od Vipave do Trente izjemne razmere vladale tako dolgo, kot so v Logatcu. ”V severnoprimorski zanki bi bile dalj časa redukcije, da bi lahko najpomembnejšim odjemalcem zagotovili tok,” razlagajo v Elesu. Elektrarne na Soči bi lahko pomagale omejeno in po vedenju energetskega podjetja zmorejo teoretično vso regijo oskrbovati zgolj nekaj ur.
Otočno napajanje je odvisno od količine vode za jezovi, števila razpoložljivih agregatov, od porabe toka ... Nujno je tudi ravnovesje med porabo in proizvodnjo, razlagajo v Elesu, “sicer se generatorji avtomatsko ustavijo in povzročijo razpad sistema, mrk.” In morali bi še omejevati potrošnjo.
Zaradi žleda Primorska še dobiva energijo le iz Italije in Hrvaške. Eles razlaga, da se na ceni ne bo poznalo, ker sta trg z elektriko eno, kod ta potuje, pa drugo. A v podjetju dvomijo, da enako velja za obnovo polomljenih vodov. Ker ta denar do neke mere daje omrežnina, to pa plačujejo končni porabniki energije.
Ključne so Renče
Kot sodijo v Ljubljani, pa posledice okvar omili “zazankanje” omrežja, kar na severu Primorske pomeni postaviti v Renčah manjkajoči kos dvojnega 110-kilovoltnega daljnovoda Divača - Gorica, da bo ta deloval. Če bi že, trdijo, “motnje odjema ob nevihti ne bi bilo.”
Toda mar ne bi v letih prepiranja z nekaj Renčani lahko našli alternativo? Recimo povezavo zanke z Notranjsko ali Gorenjsko? V Elesu odgovarjajo, da vod, ki naj bi prečkal Renče, ni le vez za regijo. Varnejše bi naredil napajanje pomembnih RTP na svoji trasi v Sežani in Vrtojbi. Slednja je tudi povezana z Italijo na nižji napetosti. Razmere bi sicer kaj spremenila načrtovana 400-kilovoltna napeljava čez Posočje do Vidma, z zanko povezana s postajo pri Avčah. A je projekt naletel na odpor v krajih ob možni trasi in je zastal.
AMBROŽ SARDOČ