Čebele in čebelarje muči varoja

DOBROVO, KANAL>Tamkajšnji čebelarji pridelujejo zlasti akacijev in lipov med in ga prodajajo po okoli sedem evrov na kilogram. Prodajo ga doma, na stojnicah priložnostnih tržnic ob raznih praznikih, viške pa oddajo Medexu. “Med plačuje po razmeroma dobri ceni,” pravi predsednik društva Zmago Štucin.Poreklo mora biti zagotovljeno, kar je urejeno že na ravni čebelarske zveze.

S pašnim redom ima društvo zagotovljen prostor za pašo čebel. In čeprav je ta tudi v Brdih, ki so med drugim posajena s sadovnjaki, po besedah Štucina nimajo izrazitih problemov zaradi škropljenja. “Lahko rečem, da sadjarji upoštevajo red. Nenazadnje so čebele zanje koristne,” poudarja. Soodvisnost je zagotovljena, če se ne škropi, ko so čebele na paši in če kmetje pred škropljenjem pokosijo podrast.

Večji problem je zajedalec čebel varoja, razširjen po vsej Sloveniji. Briški in kanalski čebelarji se z nadlogo bojujejo predvsem z biološkimi in ne kemičnimi preparati, pravi Štucin, da ne bi ostanki končali v medu. A varoja, ki lahko pomori dobršen del družin in se razmnožuje v panjih, ostaja. In ni učinkovitega zdravila, ki bi jo izkoreninil.

Sicer pa so lani precej pozornosti namenili urejanju društvenih prostorov v Brdih in tudi letos bo tako. Društvo je aktivno sodelovalo v akciji Slovenski zajtrk, gostilo belgijske kolege in velik poudarek dalo izobraževanju čebelarjev. Prav znanje je ključno. In veliko ga potrebuje vsak, ki bi se hotel začeti ukvarjati s čebelarstvom, dopolnilno dejavnostjo nekaterih članov briško-kanalskega društva. Zagon dejavnosti pa zahteva precej denarja in ovira je lahko alergičnost na pike čebel, saj ga ni načina, pravi Štucin, da bi se čebelar pred tem povsem zavaroval. AS