Cementarna na poti v brezogljičnost

ANHOVO > 2. maja 1921 ob šestih zjutraj so prvič zagnali peči v cementarni v Anhovem. Ta je danes med tehnološko in okoljsko najsodobnejšimi evropskimi cementarnami in to svojo prednost pred večino konkurence nameravajo v Salonitu ohranjati tudi v prihodnje. Vodilni predstavniki družbe oziroma skupine, ki ima danes 350 zaposlenih, so danes na spletni novinarski konferenci predstavili, kako so v Salonitu zastavili zeleni prehod.

Kot je povedal predsednik uprave Julijan Fortunat, so v zadnjih 15 letih v razvoj cementarne, ki se je drži temna senca zaradi uporabe azbesta do leta 1996, vložili 150 milijonov evrov. Poudaril je tudi, da načrtujejo v Salonitu s prvim sklopom tehnoloških inovacij v vrednosti 40 milijonov evrov poskrbeti za 15-odstotno znižanje ogljičnega odtisa do leta 2025. Za uresničitev ambicioznega cilja - med prvimi postati brezogljična cementarna z minimalnim vplivom na okolje - pa načrtujejo investicije v skupni vrednosti več kot 200 milijonov evrov.

100

let mineva, odkar so prvič zagnali anhovske peči

Najnovejša tehnologija pomeni manj emisij

“Investicije v najnovejše inovativne tehnologije hkrati pomenijo tudi pozitiven vpliv na okoljski odtis, konkretno na dodatno znižanje emisijskih parametrov,” je povedal član uprave Tomaž Vuk. Omenil je, da sta cement in beton gradbena materiala, ki se ju v gradbeništvu porabi več kot vseh ostalih materialov skupaj, in izpostavil, da je treba tudi proizvodnjo cementa in betona ozeleniti.

To nameravajo doseči tudi s skrbnim izbiranjem surovin za proizvodnjo cementa in z vzpostavitvijo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na območju stare cementarne. Predvidevajo, da bi lahko s postavitvijo sončnih elektrarn in izrabo odpadne toplote tretjino potreb po energiji pokrili sami. Pri proizvodnji želijo uporabiti še večji delež alternativnih goriv in odpadnega gradbenega materiala, ki ga je mogoče reciklirati.

350

zaposlenih je v skupini Salonit Anhovo

“Delujemo v soglasju z zakonodajo in vsemi dovoljenji”

Kot je pojasnil član uprave Dejan Zwitter, je Salonit lani ustvaril 78 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za tri odstotke več kot v letu 2019. Čisti dobiček je znašal 10,9 milijona evrov. Za investicije nameravajo letos nameniti dvanajst milijonov evrov. Zwitter je povedal, da je povprečna plača v cementarni danes za 22 odstotkov višja od povprečja v Sloveniji in za 30 odstotkov nad povprečjem na Goriškem. Vsi zaposleni v skupini bodo v maju prejeli letošnji regres v višini 1900 evrov bruto.

“Naj poudarim, da delujemo v popolnem soglasju z evropsko in slovensko zakonodajo in vsemi dovoljenji, ki so nam bila izdana. Nobenih odpustkov nimamo v primerjavi z ostalimi cementarnami v Evropi, kot se govori. To ne drži,” je na novinarsko vprašanje, kako komentirajo očitke, da so največji onesnaževalec v Soški dolini, ob zaključku predstavitve odgovoril Fortunat. Dodal je še, da so največji onesnaževalec zato, ker so največje podjetje na tem območju.

Civilna iniciativa: Kaj pa živo srebro?

Po predstavitvi podjetja so se s sporočilom za javnost oglasili iz civilne iniciative Danes!, kjer so izjave vodstva podjetja, da delujejo v skladu z vso zakonodajo in dovoljenji, označili za absurdne.

“Podjetje je dokazljivo kršilo zakon in je delovalo nezakonito. Glede na podpisane dokumente pa namerava s to nelegalno prakso nadaljevati,” so opozorili in še navedli, da ima podjetje dolgoletno zgodovino zavajanj in izigravanja lokalnih prebivalcev. Dodatna potrditev nekredibilnosti podjetja naj bi bila to, da so na novinarski konferenci povsem izpustili podatke o izpustih živega srebra. V iniciativi so navedli še, da je po podatkih Arso Salonit v Sloveniji ključni vir emisij živega srebra v zrak in da se je od začetka sosežiga količina izpuščenega živega srebra občutno povečala.