Cerkljanski razvojni kompas še niha
Mineva leto, odkar je občina Cerkno z županom Miranom Cigličem in listo Vsi smo naši krenila na bolje. Ali gre v tej smeri, bo potrdila prihodnost. Minuli meseci so bili v znamenju trdega varčevanja, ki ne botruje zadovoljstvu.
CERKNO> A za slabo voljo v polno zaposleni, kulturno izjemno rodovitni občini, ki jutri praznuje, ni resnih razlogov.
Občina bo jutri praznovala v spomin na rojstvo matematika Franca Močnika in ustanovitev brigade Janka Premrla Vojka. Na kulturno obarvani slavnostni seji sveta občine se bo pobratila s furlansko občino Cassacco in nagradila uspešne občane.
Bevkove nagrade občine bodo jutri dobili: ZŠAM Cerkno za polstoletno skrb za prometno varnost in vzgojo mladih, učiteljica in pesnica Sabina Eržen iz Cerknega za predano pedagoško delo in subtilno domačijsko poezijo in društvo Sožitje Idrija - Cerkno za človekoljubno dejavnost in ohranjanje vrednot nesebične medčloveške pomoči. Glavno nagrado pa bo prejel Silvo Jeram iz Bukovega za več desetletij predanega dela v svojem kraju in za požrtvovalno prostovoljno delo pri gradnji doma krajanov.
Drugačno, trdo leto
Nagradila bo tudi društvi, ki sta skupaj z mnogimi v poletu, čeprav se v Cerknem pogosto sliši, da je za njim slabše leto od pričakovanega. Župan Miran Ciglič se je na bolje napotil z neizprosno inventuro, nadzorom stroškov, ukinjanjem pretiranih porabnikov in s trdim varčevanjem. Zatiskanje pasu pa je običajno gnezdo nelagodja. Ali varčuje vizionarsko, bodo razkrili prihodnji meseci. Ali namreč počne to, v kar bo kriza številne občine šele primorala, medtem ko se bo nihajoča igla razvojnega kompasa v Cerknem že umirila?
Spisek potreb občanov je dolg in prastar: kulturna in športna dvorana, nov vrtec, dom za starostnike, trgovski center, avtobusna postaja, poslovna cona ... Mnoge bodo še dolgo ostale na njem.
“Radi imamo Cerkno. Morda je dobro, da nimamo vsega urejenega, saj se prav zato, 'iz inata', tako zagnano zbiramo na ulicah, jih bogatimo z dogajanjem in druženjem.”
Realnost je trda. Na desetine plazov in posledic vodnih ujm, 253 kilometrov lokalnih cest, pomanjkljiva kanalizacija in vodovodi in drugo hlastajo za evri. V občini živi skromnih 36 prebivalcev na vsakem od 131 kvadratnih, pretežno hribovitih kilometrov. Nikoli končanemu cestno-komunalno-prostorskemu vsakdanu občina namenja tretjino od le 6,6 milijonov evrov v proračunu.
Eta vitkejša, a trdna
Ta se utegne nižati. Zaradi krčenja gospodarstva, nizkih plač in odseljevanja. Cerkno je na svoje krenilo s 5160 občani, julija so jih našteli 4777, med njimi 1674 delovno aktivnih.
Delovnih mest je 1700, a skoraj tretjina za nekvalificirane delavce. Zato Cerkno s povprečno neto plačo 817 evrov junija letos zaostaja za sosedi in še bolj za državnim povprečjem in zato se polovica Cerkljanov v službe vozi v druge občine. Največ (528) v sosednjo Idrijo, 130 v Ljubljano, 59 v Tolmin ... Kar 625 se jih je v zadnjih treh letih odselilo, priselilo pa 322. Navkljub Eti, ki nenehno išče delavce in zaposluje že okrog sto tujcev. “Zaposlimo vse delavce iz domače in sosednjih občin. Kljub temu smo jih primorani najemati tudi pri agencijah,” pravi predsednik Etine uprave Zorko Golob.
Eta z 984 zaposlenimi (425 nekvalificiranimi), lanskimi 77 milijoni čistega prodajnega prihodka in 5,2 evra dobička iz poslovanja, je trdna družba, a v dvotretjinski lasti švicarskega koncerna E.G.O. Prodaja, zlasti termostatov, v katere je vložila največ razvojnega denarja, kaže dobro Čeprav je še pred krizo štela 200 delavcev več, ima Cerkno najnižjo, 4,7-odstotno brezposelnost pri nas.
Z Eto se dobro drži tudi krovna družba, njena 25-odstotna lastnica Certa. Tako si tudi v okviru nje organizirana turistična dejavnost s smučarskim centrom in hotelom, ki je v minulih dveh letih zašel v izgubo (lani 616.000 evrov), še obeta boljše čase. Obseg celotnega gospodarstva občine z lanskimi 112 milijonov evrov skupnih prihodkov (pred krizo tretjino več) se krči in pomeni manj dohodnine za razvojne potrebe občine.
Za mlade se splača stisniti zobe
Odseljenim se je letos pridružil tudi Zorko Golob. To, kot je odločno zavrnil glasne govorice, pa ne pomeni tudi slovesa z mesta prvega moža Ete.
“Zaposlimo vse delavce iz domače in sosednjih občin. Kljub temu smo jih primorani najemati tudi pri agencijah.”
Pač pa so delo izven doma primorani iskati mladi izobraženci. 'Večina naših članov si je našla zaposlitve izven občine. Kljub temu se ob vikendih vračajo in ustvarjajo doma,” je povedal predsednik KUD Cerkno Domen Uršič, ki skupaj z mladinskim klubom CMAK, Gabrijel festom in agencijo Lars dodaja visoko kulturno vrednost Cerknemu.
“Radi imamo Cerkno. Morda je dobro, da nimamo vsega urejenega, saj se prav zato, 'iz inata', tako zagnano zbiramo na ulicah, jih bogatimo z dogajanjem in druženjem,” je dodala vodja Larsa Livija Rojc Štremfelj.
Tega, da imajo mladi Cerkno radi, ne gre preslišati. Za to da se bodo vračali in ostali, presekali demografsko in gospodarsko krčenje, se splača stisniti zobe. Strpno, ko so za mnoge s svojimi prireditvami prehrupni, in skupaj z njimi premišljeno, ko gre za razvojno dodajane možnosti turizmu in sodobnim storitvenim dejavnostim. Nekaj novih stanovanj je, po dolgoletni suši, že na pomolu.
SAŠA DRAGOŠ