Černigoj na čelu Centra idrijske dediščine

IDRIJA> Občina je ustanovila Center idrijske dediščine (CID), da bi povezala vse upravljavce občinske dediščine in državo spodbudila k oblikovanju sorodnega centra za učinkovito upravljanje tistega dela ostalin rudnika živega srebra, ki so v njeni lasti in razglašene kot spomeniki državnega pomena. Naključje je hotelo, da je skoraj sočasno idrijski dobil direktorja, vlada pa je oblikovala državni center za upravljanje z dediščino živega srebra.

Problem rešen pred likvidacijo rudnika

Z ustanovitvijo državnega centra je rešeno upravljanje idrijskih spomenikov državnega pomena in objektov dediščine, s katerimi je upravljal Rudnik živega srebra (RŽS) v zapiranju. Gre za turistični rudnik Antonijev rov, rudniški jašek Frančiške s tehničnim muzejem in topilniški kompleks, ki so ob preuranjenem začetku likvidacije RŽS s strani ministrstva za gospodarstvo leta 2009 obviseli v zraku brez dorečene prihodnosti. Tudi če bi obveljal letošnji 30. junij kot napovedani datum dokončne likvidacije RŽS, omenjeni objekti ne bi imeli upravljalca. Sklepna likvidacijska opravila so se znova zavlekla in vodstvi občine in države sta uspeli doreči upravljanje vse idrijske dediščine iz dveh centrov. Z možnostjo, kot je poudaril poslanec Samo Bevk, da se kasneje povežeta v enega.

Najprej do sodelovanja doma

Prej bodo morali v Idriji doseči učinkovitejše sodelovanje, skupno trženje in promocijo upravljalci lokalne dediščine v občini. S tem namenom oblikovani CID je sedaj dobil direktorja, ekonomista Dušana Černigoja iz Logatca. Svet zavoda ga je predlagal izmed treh kandidatov (dva sta bila iz domače občine) na razpisu. Večina svetnikov je srž dela novega direktorja prepoznala v učinkovitem upravljanju, predvsem boljšem sodelovanju vseh upravljalcev lokalne dediščine - od živosrebrne, prek čipkarske do kulinarične in podeželske.

“O nujnem sodelovanju, ki ga poudarja tudi novi direktor, smo se doslej že naposlušali, a je pri tem vedno tudi ostalo. Zato bi moral kandidat v svoj ambiciozen program napisati, kako se bo povezovanja lotil,” je menil Rado Likar (SDS), ki je skupaj z Anico Golob (SDS) pogrešal trdnejšo finančno konstrukcijo CID.

Svetniki koalicije župana Bojana Severja so Černigoja nedeljeno podpirali, opozicija pa je v njegovem petletnem načrtu prepoznavala le skupek lepih stavkov in namer. A Černigoj je imel odgovore na njihova vprašanja. “Učinkovitejše povezovanje je vseslovenski problem. Ker smo Slovenci po naravi individualisti, imamo probleme vedno, ko je treba sodelovati. Upam, da sem z dosedanjim delom pridobil dovolj izkušenj, tudi čustvene inteligence za uspešno koordinacijo različnih interesov,” je mirno povedal. SAŠA DRAGOŠ