Češnja je glavna sadna vrsta na Vipavskem

LOKAVEC > Ne le v Brdih, češnje od nekdaj čislajo tudi v zgornji Vipavski dolini. Omenjal jih je že Valvasor, z vipavko ali ceplenco, čufarco, črnico so se nekoč sladkali celo v Sankt Petersburgu. Znaten vir prihodka kmetij so bile do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so jih začeli opuščati, saj sta prodaja in izvoz začela upadati. Ker so rasle zlasti ob in v vinogradih, so številne med strojnimi obnovami posekali. Tudi zaradi škropljenja s stroji pridelava češenj ni bila več mogoča.

Intenzivne nasade z novimi gojitvenimi oblikami so začeli saditi po letu 1990. Danes je po podatkih Rajka Črva iz kmetijsko svetovalne službe KGZ Nova Gorica v dolini na 70 kmetijah več kot 30 hektarjev nasadov z več kot 15.000 drevesi. Letno obnovijo od 1,5 do dva hektarja nasadov na kmetijo, povprečen nasad na kmetijo pa je blizu pol hektarja. Češnje so tako glavna sadna vrsta na tem območju. Ob dobri letini jih pridelajo do 300 ton. Najbolj zastopana je zgodnja sorta burlat, v nasadih pa je mogoče najti kar 36 sort, ki zorijo od sredine maja do konca junija. Kljub slabemu vremenu, ki je odneslo dobršen del pridelka, si je danes in jutri na razstavi v dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu mogoče ogledati kar 66 vzorcev 34 sort češenj. Razstava je del projekta Promocija koščičarjev Vipavske doline in Komenskega Krasa, v katerem so sodelavci KGZ Nova Gorica z denarjem EU pripravili tudi druge dogodke za promocijo pridelave češenj in povezovanja pridelovalcev.

Včeraj so odprtje razstave dopolnili s predavanji o pridelavi češenj v svetu, češnjah v prehrani in kulinariki ter trženju češenj in njihovi pripravi za trg. Domačini so v okviru prvega festivala pripravili družabne vsebine in degustacije, jutri pa bo pohod med nasadi. Največjega z več kot 600 drevesi ima Bogdan Slokar, ki je prve češnje zasadil pred desetimi leti. Prodaja jih v Sloveniji in Avstriji, iz njih izdeluje tudi šeri in sok. ALENKA TRATNIK