Ceste hočejo kupiti od zasebnikov

TOLMIN > “Parcelacija, odkupovanje in vrisovanje cest, da potem za njihovo obnovo lahko iščemo denar na različnih razpisih, je cilj tega truda. Gre za ceste, ki obstajajo že stoletje in več,” pojasnjuje direktor občinske uprave Davor Simčič.

Tolminska je glede cest posebnost. Po njenem ozemlju se vije kar 450 kilometrov občinskih in krajevnih cest, ki so jih gradili pod različnimi državami; v času Avstrije, Italije in Jugoslavije, ko se niso veliko ukvarjali z lastništvom in vpisovanjem v zemljiško knjigo. Dokumenti o tem, ali so nekdanji lastniki, pradedi in dedi morda dobili kakšno plačilo, so v glavnem izgubljeni. Ga ni junaka, ki bi se poglabljal v stare arhive več držav.

Postopoma urejajo lastništvo na 16 cestah. Med drugim se ukvarjajo s cesto proti Volčanskim Rutom, s kmetijsko in turistično pomembno cesto v Polog, urediti je treba del ceste med Tolminom in Tolminskimi Ravnami, cesto v Loje, med Dolenjo in Gorenjo Trebušo, javno pot v Zatolminu proti igrišču, cesto proti Stadorju in naprej proti planini Podkuk, javne poti v Volčah in na Čiginju, del ceste v Kneške Ravne, cesto med Doljami in Gabrjami ob Soči, med Ušnikom in Selami pri Volčah, med Ljubinjem in Selami nad Podmelcem in javno pot na Idriji pri Bači. Sledilo bo še mnogo cest.

Polovica cest je v lasti zasebnikov

“Polovica cest poteka po zasebnem zemljišču. So kategorizirane, toda pravno formalno neurejene. Več let bomo potrebovali za vse postopke z dogovarjanjem in iskanjem lastnikov. V predlogu letošnjega proračuna za to nalogo z odkupi vred namenjamo 25.000 evrov,” pojasnjuje Simčič.

Lotili so se je leta 2012, naslednje leto so sprejeli odlok o odkupnih cenah za zemljišča, ki so zelo nizke, od 34 do 87 centov, pa še to vsoto prepolovijo s faktorjem 0,5. “Nikoli ni bilo mišljeno in tudi nemogoče je, da bi lastniki s prodajo bogateli,” pojasnjuje Simčič. Lastniki so v skladu s temi kategorijami vsa leta plačevali davek od katastrskega dohodka za zemljišče pod cestami, čeprav so kvečjemu zmanjševale vrednost ostalega zemljišča, prek katerega so bile speljane. Bojijo se, da bi jih v prihodnje “usekal” še davek na nepremičnine, zato bi se lastništva radi znebili.

Nekaj evrov za zemljišče

Ko so na seji občinskega sveta dopolnjevali sklep o višini odškodnin za odkup zemljišča pod lokalnimi cestami in javnimi potmi, cen niso spreminjali. V skladu z novimi državnimi pravili so uvedli le tako imenovane bonitetne točke, s pomočjo katerih se približujejo dejanskemu stanju v naravi, predvsem natančneje opredeljujejo različno kakovost kmetijskega zemljišča.

Ob tem se je ponovno odprla razprava o višini odškodnin. Florjan Leban (NSi) s konkretnim primerom opozarja: “Če cesta poteka po kmetijskem zemljišču, ki je opredeljeno kot njiva, dobi lastnik za 30 kvadratnih metrov malo čez deset evrov. Nihče ne upošteva, da je ta isti lastnik leta in leta za 'njivo' pod cesto plačeval davek. Sklad kmetijskih zemljišč plača trikrat več.” Danijel Oblak (SDS) je kot solastnik želel zemljišče občini podariti, pa ni šlo. “Tri evre sem dobil na transakcijski račun, pred tem je bilo treba še papirje podpisovati. To je pa res smešno.” Kot vsi ostali podpira legalizacijo cest in se hkrati zaveda, da velikih vsot ni mogoče izplačevati. So pa svetniki opozorili, naj si občina ne dovoli več tega, da bi, kot v primeru v preteklosti, lastniku v Tolminu plačala več kot 40 evrov za kvadratni meter pločnika.

Odprla se je debata, ali naj bi lastnikom plačevali več in s tem podaljšali proces ali naj gredo po tej poti in čim prej ceste legalizirajo. Izbrali so hitrejšo pot, ker s predlogom Friderika Lapanje (DeSUS), da bi odpravili vsaj faktor 0,5, niso soglašali.

Kdo služi?

Ko je Simčič razložil zapletene postopke, ki jih mora opraviti in plačati občina, je vse utihnilo. “Opravka imamo z množico lastnikov, ki so znani, neznani, že umrli, imajo dediče ali neurejeno dedovanje. V nekaterih primerih je treba lastnika razglasiti za mrtvega, pripraviti oklic dedičem. Če jih ne najdemo, postane lastnik država, vse se podaljša za dve leti. Če je lastnik znan in soglaša, moramo pripraviti pogodbo, iskati soglasje upravne enote, vse gre na davčno upravo in na koncu je treba pogodbo podpisati še pri notarju. Pri odkupih nekaj kvadratnih metrov velike parcele se lahko zgodi, da notar iztrži več kot lastnik zemljišča.” Tudi geodetske odmere s parcelacijo stanejo. Skratka, zdi se, da imajo ponovno delo in zaslužek druge službe, lastnik je na koncu te verige.

NEVA BLAZETIČ