Čezmejno območje lahko ustanovi prostocarinsko cono

NOVA GORICA, GORICA > Svetovalec je zadevo vzel pod drobnogled in v študiji, ki jo je pravkar zaključil, ugotovil, da bi na omenjenem območju lahko ustanovili čezmejno prostocarinsko cono.

“To ne more biti ekonomska cona z davčnimi olajšavami ali olajšavami pri delovni sili, oboje morajo namreč nujno urejati posamezne države na podlagi nacionalne zakonodaje. Lahko pa je čezmejna prostocarinska cona. Carinsko pravo je namreč podvrženo evropski zakonodaji. To torej pomeni, da se na podlagi le-te lahko ustanovi tovrstno cono na čezmejni ravni,” je pojasnil odvetnik Boštjan Starc.

Študijo predstavili gospodarstvenikom

Odvetnik Boštjan Starc je svojo študijo pred kratkim predstavil tudi na poslovnem Zajtrku X v novogoriškem Centru kreativnih praks Xcenter. Pobudnika dogodka sta bila župan Klemen Miklavič in podjetnik Marino Furlan. Udeležili so se ga gospodarstveniki iz regije.

Ekonomist Marko Jaklič je na dogodku predstavil študijo podobnih carinskih in ekonomskih con širom Evrope, njihovih ekonomskih učinkov in umestitev v perspektivo globalnega trgovanja. Poudaril je, da bi posebna ekonomska cona prinesla ugodnosti tako za lokalno gospodarstvo kot tudi za privabljanje novih podjetij iz širše srednjeevropske regije. Marino Furlan, direktor in lastnik podjetja Intra Lighting, je predstavil primere iz prakse in mednarodne gospodarske perspektive ter poudaril pomen upoštevanja vseh sektorjev gospodarstva. Klemen Miklavič pa je predstavil predhodna politična srečanja na to temo in ugodno klimo za oblikovanje posebne ekonomske cone. Dodatno je izpostavil še pomen Evropskega zelenega dogovora in iskanja zelenega v vseh segmentih od transporta do visoke tehnologije, tudi v okviru posebne ekonomske cone.

Skupni zaključki debate so izpostavili, da je zgodovinska in pravna podlaga razmeroma ugodna za ustanovitev posebne carinske cone. Ker pa je skupna iniciativa novogoriškega vodstva in gospodarstva bolj daljnovidna in strateška, bo okvir zastavila bolj ambiciozno v smeri oblikovanja posebne ekonomske cone, izhaja iz sestanka. Slednja bi bila tudi prva na območju Slovenije in s svojo čezmejno dimenzijo tudi prva na območju Evropske unije. Tako goriška regija s čezmejnim območjem nadaljuje v sodelovalnem duhu “borderless” povezovanja kot že na primeru Evropske prestolnice kulture.

Prvi korak na čezmejnem goriškem območju bo torej ustanovitev prostocarinske cone. Ustanovitev posebne ekonomske cone namreč terja zahtevnejše pravnoformalne postopke, saj so tovrstne cone izključno v pristojnosti posameznih držav. V ta namen se bo morala vsaka občina posebej dogovarjati s svojo državo in s pogajanji doseči vrsto oziroma tip posebnih olajšav, ki jih bo lahko aplicirala znotraj posebne ekonomske cone.

V Evropski uniji podobni primeri posebnih ekonomskih con že obstajajo, nekatere nudijo nižji DDV, v drugih se določeno obdobje ne obračuna davek na dobiček … skratka, vsaka taka cona je specializirana za določeno področje olajšav. KM

Ni treba novega dovoljenja Evrope

Takšna cona že ima podlago v mednarodnih dogovorih, in sicer še med tedanjo Jugoslavijo in Italijo v Osimskih sporazumih iz leta 1975, kar je nasledila tudi Slovenija. Tudi v pristopnih sporazumih Slovenije v Evropsko unijo je navedeno, da bo slednja sledila morebitnemu odprtju obmejnih prostih con, ki jih bosta na osnovi že sklenjenega dogovora odprli Italija in Slovenija.

Kakšne prednosti bi torej prinesla čezmejna carinska cona? Podjetja, ki bi delovala v definiranem območju takšne cone, ne bi plačevala carin za surovine iz tretjih trgov, kot na primer s Kitajske. “V tem primeru bi lahko brez tega stroška surovine in proizvode skladiščili v prosti coni tudi za neomejeno obdobje oziroma jih proizvajali v končne produkte. Ko ti pridejo v prodajo na tretje trge, se carina ne obračuna, če pa jih prodajo znotraj Evropske unije, se carina obračuna takrat,” pojasnjuje Starc.

Prednost take cone bi po Starčevih besedah bila tudi ta, da bi bila vabljiva za podjetnike, za njihovo združevanje z obeh strani meje in za gospodarsko poživitev celotnega območja. “Davki in plače delavcev bi sicer še vedno ostali podvrženi nacionalnim zakonodajam. Takšne davčne olajšave bi bile lahko izvedljive zgolj na nacionalni ravni, ki pa morajo biti izrecno odobrene tudi s strani Evropske komisije, medtem ko prostocarinska cona takega posebnega dovoljenja ne potrebuje, saj je s strani Evropske unije že avtorizirana,” dodaja Starc.

Še veliko korakov

Po njegovih besedah je pred vzpostavitvijo take prostocarinske cone sicer še relativno dolga pot. Najprej bi bilo treba v ta namen imenovati italijansko-slovensko komisijo, ki je predvidena že v osimskih sporazumih. “Po našem mnenju bi ta pooblastila lahko prevzelo tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO, saj gre za združenje, ki so ga ustanovile tri obmejne občine. V prvi fazi bi bili lahko oni tisti, ki bi definirali teritorialno razsežnost cone in preučili, za kakšen tip podjetnikov bi lahko ta cona bila zanimiva,” pojasnjuje sogovornik. Na sestankih o tej temi, ki so se te dni odvijali z različnimi deležniki, je bilo izpostavljeno, da obmejno območje želi gospodarski razvoj graditi predvsem na zelenih in informacijskih tehnologijah. Natančno območje, ki bi ga takšna cona zajemala, še ni dorečeno. Tudi to bo eden od naslednjih korakov.

“To bi bil prvi projekt čezmejne proste cone - Gorica in Nova Gorica sta idealen kraj za tak poskus, saj sta mesti zelo povezani, tudi kot Evropska prestolnica kulture v letu 2025. Obe mesti imata potrebo po razvoju. Najprej pa je treba zadeve v zvezi s tem dogovoriti na lokalni ravni, nato pa še uskladiti z nacionalnimi zakonodajami obeh držav. Vsekakor gre za dolgoročen projekt. Režim bi bil podoben kot v tržaškem pristanišču, kjer že obstaja prostocarinska cona. Tudi v Trstu je trajalo ogromno let, preden je prišlo do njene vzpostavitve,” je realen Boštjan Starc.