Cilj: Čim bolj se približati družini

Goriška
, posodobljeno:

V medgeneracijskem centru, ki so ga v središču Mirna odprli oktobra lani, naj bi deloval tudi center za starejše občane. Kako bi lahko bil organiziran in kaj naj bi nudil starejšim, so se pogovarjali pred dnevi.

 Bojan Stante: “Možnosti, da bi ti ljudje vsaj v začetnih fazah bolezni ostali doma, je kar nekaj.  Začeli smo razmišljati, da je lahko ta kriza priložnost, da domovi predrugačimo svojo vlogo in prepričan sem, da bomo, ko bo konec te krize, drugačni.”
Bojan Stante: “Možnosti, da bi ti ljudje vsaj v začetnih fazah bolezni ostali doma, je kar nekaj. Začeli smo razmišljati, da je lahko ta kriza priložnost, da domovi predrugačimo svojo vlogo in prepričan sem, da bomo, ko bo konec te krize, drugačni.” Leo Caharija

MIREN > Predstavitev v prostorih medgeneracijskega centra je pripravilo Društvo upokojencev Miren v sodelovanju z Občino Miren-Kostanjevica, o tem kakšen dnevni center za starejše bi lahko organizirali v Mirnu, pa je govoril direktor Doma upokojencev Nova Gorica Bojan Stante.

Naj bodo starejši čim dlje doma

Uvodoma je povedal, da si vse več ljudi s svojimi pokojninami ne more privoščiti bivanja v domovih upokojencev, poleg tega je veliko svojcev starostnikov brezposelnih. Vse več je tudi ljudi z demenco, ki želijo bivati doma, potrebovali pa bi dnevno varstvo. “Možnosti, da bi ti ljudje vsaj v začetnih fazah bolezni ostali doma, je kar nekaj. Začeli smo razmišljati, da je lahko ta kriza priložnost, da domovi predrugačimo svojo vlogo in prepričan sem, da bomo, ko bo konec te krize, drugačni,” je razlagal Stante. Ob tem pa je priznal, da so se domovi upokojencev zaradi velikega števila vlog za namestitve v preteklih letih uspavali.

Manjši dnevni centri, kakršen bi bil v Mirnu, bodo po njegovem mnenju igrali pomembno vlogo pri varstvu starejših v bodoče. “Če iščemo način, kako ljudi čim več časa zadržati doma, kako tistim, ki se srečujejo z demenco, ponuditi možnost, da podaljšajo bivanje v domačem okolju do prihoda v dom, potem je tak center zagotovo ena od možnosti. Bistveno je, da ljudem ponudi, kar potrebujejo, da živi s krajem,” je poudaril Stante. Predlagal je, da se center v Mirnu začne oblikovati potopoma.

Od predavanj do dnevnega bivanja

Najprej bi organizirali predavanja za starostnike in njihove svojce, nato pa dnevno bivanje, ki ne bi smelo biti predrago. Poleg strokovnjakov novogoriškega doma upokojencev bi zato bilo treba po mnenju Stanteta vključiti še prostovoljce in zaposlene preko javnih del. Poudaril je, da je pomembno tudi medgeneracijsko sodelovanje, saj se prenos znanja starejših na mlade izgublja in v takih centrih bi ga lahko obudili.

Manjši lokalni centri naj ne bi bili preveč institucionalni, ljudje različnih generacij bi se lahko v teh prostorih srečevali, spoznavali, družili, poklepetali, meni Stante. “Vsi sodobni koncepti govorijo, naj na nek način simuliramo družino,” poudarja. Dopoldan bi ponujali varstvo starejših, popoldan pa bi bila v centru predavanja, delavnice in razne prireditve.

Vprašali bodo ljudi, kaj potrebujejo

Občani so se strinjali, da je tak center za občino dobrodošel in bi lahko prispeval h kvaliteti življenja starejših občanov, ki so prepogosto izolirani od družbe. Nekateri pa so poudarili, da bi moralo biti varstvo starejših zagotovljeno vsaj deset ur na dan, da lahko svojci, ki so zaposleni, starostnike brez hitenja pripeljejo pred in odpeljejo po službi. Nekateri so pogrešali natančnejši program bodočega centra. Kot je poudaril Stante, so s prvim pogovorom želeli izvedeti, kaj sploh kraj potrebuje. Dnevni center za starejše naj bi začel delovati v nekaj mesecih, v kratkem pa bodo v občini izvedli anketo med starostniki in njihovimi svojci o tem, kaj od njega pričakujejo.

ALENKA OŽBOT

Za zdaj zbirajo ideje, natančen program centra pa bodo oblikovali, ko bodo  z anketo starejše in njihove svojce vprašali, kaj si želijo in kaj v kraju pogrešajo.
Za zdaj zbirajo ideje, natančen program centra pa bodo oblikovali, ko bodo z anketo starejše in njihove svojce vprašali, kaj si želijo in kaj v kraju pogrešajo.Alenka Ožbot