“Čipka ima moč, da nas poveže”
Jubilejni 30. festival čipk je živosrebrno spletal niti med trideseterico prazničnih poklonov čipkaricam in množico obiskovalcev. Ob inovativnih umetniških klekljarskih stvaritvah je bilo iz njega mogoče izluščiti dva skupna imenovalca - optimizem in povabilo k sodelovanju vsem, ki so jim blizu ustvarjalnost, trdo delo in prefinjena natančnost. Čipka, skratka!
IDRIJA> Več tisoč oči se je v soboto zvečer prilepilo na mladenki v svilenih večernih oblekah s čipko. Prav tako še na 41 prelepih oblek in kompletov poročnega perila. Nemo občudovanje se je z navdušenjem izmenjevalo na osmih razstavah - od prelepih cvetličnih vrtov do v niti ujetih geoloških struktur v globini rudniškega Antonijevega rova. Nedeljeno priznanje je šlo vsem, ki so pred obiskovalci sedli na državno tekmovanje v klekljanju.
Bogastvo za prihodnost
“To je vaš praznik, drage klekljarice,” je zadonelo preko Mestnega trga v petek zvečer, ko so 30. zapovrstjo odprli festival idrijske čipke. Čipka sama, najlepša in že 300 let občudovana, se je z glasom igralke Mire Lampe Vujčič sprehodila skozi svojo zgodovino zato, da je sporočila, da pomeni bogastvo za prihodnost.
“Dajmo čipko na mizo. Povejmo, koliko ročnega dela in ljubezni je v njej. Povejmo državi, da je to naša nacionalna identiteta in zagotovimo oprostitev davka na to vrednoto,” je pozval Stojan Petrič, s skupino Kolektor generalni pokrovitelj festivala. Častni pokrovitelj, direktor direktorata za turizem Marjan Hribar, je obljubil, da bo prvi, ki bo to podprl.
Lepo z lepim je vroče
Barbara Miklič Türk, častna pokroviteljica modnega spektakla, bo dodala svoj glas. “Pogosto sem podarjala čipke. Sedaj ne bom več zavidala obdarovanim,” se je zahvalila, ko je v dar prejela modno torbico s čipko.
Večerne obleke, ena lepša od druge, in nežni kompleti poročnega perila so jemali dih. “Ko se lepo združi z lepim, je vroče,” je ugotavljal voditelj Taji Tokuhisa. Vse obleke so namensko za festival ustvarili uveljavljeni kreatorji - Borut Šulin, Maja Štamolj Drolc, Damiana Bitežnik Logar, Alenka Stopar, Tanja Zorn Grželj, Stanka Blatnik Blagotinšek, Urša Drofenik, Barbara Plavec Drobnjak, Mojca Celin in domačinke Lidija Anzelm, Urška Guček, Urška Pirc, Tanja Pađan, Irma Vončina in Tina Koder Grajzar. Nosile so jih znane Slovenke. Večino čipk, usklajenih z materiali in simboliko oblek, je zasnovala domača oblikovalka Maja Svetlik s Čipkarsko šolo Idrija, sklekljale pa so jih najbolj vešče idrijske čipkarice.
Idrija je oddala kandidaturo za organizacijo svetovnega čipkarskega festivala 2016. Letošnjega si je na Japonskem ogledalo 30.000 ljudi.
Čipka ima moč povezovanja
Kreacije, ki bodo do konca avgusta na ogled v grajski galeriji, bodo skupaj z mnogimi predstavljenimi čipkami nadaljevale pot po svetu. Kot nakit ali umetnine, ki so jih predstavile študentke tekstilij in evropske klekljarice.
Kot protokolarna in prestižna darila ali cvetlični vrtovi, ki so jih v mestno galerijo postavile čipkarice treh prijateljskih klekljarskih društev - lepoglavskega, splitskega in idrijskega in z avtorico postavitve Marinko Gantar Peršolja požele nedeljeno navdušenje.
Kreativno povezane čipkarice so dokazale, da je moč čipk v sodelovanju. Da je v razdeljeni Sloveniji to nujno, je poudaril župan Bojan Sever. Idrija, pravzaprav Slovenija, je oddala kandidaturo za pripravo svetovnega kongresa združenja klekljane in šivane čipke leta 2016. Tega je letos na Japonskem obiskalo 30.000 ljudi. “Če hočemo, da nas bodo videli drugi, moramo druge videti tudi mi. Imamo z geografskim poreklom zaščiteno idrijsko čipko in to bomo razvijali. A lepe so tudi druge v Sloveniji nastajajoče čipke in čipka ima moč, da nas poveže. Samo skupaj bomo lahko pripravili odmeven kongres,” je bil jasen Sever.
Da je na festivalu čutiti svež veter zaradi uspešnega povezovanja tradicije z inovativno uporabo čipk, so pritrjevali obiskovalci iz vse Evrope. Ker v Unescovo mrežo geo parkov hiti tudi idrijski, so mu letos v čipkarski šoli podali roko in v čipke ujeli bogastvo geoloških struktur iz idrijskega rudišča. Za ogled se je bilo potrebno spustiti v najgloblji del turističnega rudnika. SAŠA DRAGOŠ
