Črniški radič lovi solkanskega
Občina Ajdovščina se je pred časom zavzela za oživitev stare avtohtone sorte radiča hrastovc, ki je širše znan kot črniški radič, ter se odločila ohraniti in zaščititi njegov genski potencial. Na podlagi raziskav so vrtnino uspeli vpisati v sortno listo pod posebnimi pogoji, z željo, da bi semena črniškega radiča kmalu lahko dobili tudi na trgovskih policah.
AJDOVŠČINA > Radič hrastovc ali črniški radič je stara avtohtona sorta, ki je v preteklosti omogočala preživetje številnim kmetijam v osrednjem delu Vipavske doline. S prihodom tujih sort in z opuščanjem tradicionalne pridelave je zanimanje zanj upadlo, saj zahteva precej dela pri negi, oskrbi in spravilu. Hrastovc so tako z zaščito in hrambo semen ohranili le redki pridelovalci.
Zanimiva lokalna posebnost
Na občini so se v sodelovanju z njimi in s kmetijskimi strokovnjaki odločili sorto oživiti in zaščititi, saj so v njej, kot pravi vodja oddelka za gospodarstvo in razvoj Janez Furlan prepoznali priložnost za kmetovalce in zanimivo tržno nišo v smislu kulinarične in turistične ponudbe Vipavske doline.
Janez Furlan
občina Ajdovščina
“Letos tega semena še ne bo na policah, računamo pa, da bo manjša serija na voljo za prihodnjo sezono. To je začetek nove zgodbe v smislu ohranjanja lokalne posebnosti.”
K sodelovanju so povabili raziskovalca avtohtonih populacij radiča v Vipavski dolini dr. Marinko Kogoj Osvald in dr. Jožeta Osvalda, ki sta pred desetletji za vpis v sortno listo izbrala dve sorti goriškega radiča, zasluge imata tudi za prepoznavnost sorte solkanski radič.
Občina je v projektu med drugim podprla izdajo strokovne publikacije Črniški radič, Revitalizacija stare sorte hrastovc. “Opravljene so bile številne raziskave genskega materiala in tudi analize prehranskih lastnosti, kjer se je pokazalo, da črniški radič - hrastovc vsebuje veliko hranljivih snovi in koristnih učinkovin. Tudi v tem smo prepoznali njegove prednosti,” je dodal Furlan.
Pogovarjajo se tudi s podjetji
Potem ko so v sodelovanju z ekološko kmetijo Ipavec iz Šmarij uspeli pridelati manjšo količino semen, so se odločili delo nadaljevati v smeri zaščite in možnosti trženja vrtnine z vpisom v sortno listo pod posebnimi pogoji. “To nam je uspelo, saj smo uspeli dokazati in izpostaviti črniški radič kot lokalno posebnost. To je osnova, da se sploh lahko začnemo pogovarjati s podjetji, ki se ukvarjajo s pridelavo in prodajo semen. Letos tega semena še ne bo na policah, računamo pa, da bo manjša serija že na voljo za prihodnjo sezono. To je začetek neke nove zgodbe v smislu ohranjanja lokalne posebnosti,” je povedal Furlan in dodal, da se občina o vzgoji in prodaji semen pogovarja tudi s Semenarno Ljubljana.
Prizadevanja pozdravlja tudi Mitja Ipavec z Ekološke kmetije Ipavec, ki v projektu oživitve črniškega radiča sodeluje že od začetka. “Noben tovrsten projekt ne da rezultatov čez noč in tudi pri tem nas čaka še veliko dela, zlasti pri promociji, da bodo kupci sploh spoznali to sorto radiča, jo poskusili in vključili v kuhinjo in da se bodo tudi kmetovalci odločili za njegovo pridelavo,” je povedal gospodar kmetije. Sami so se doslej usmerili predvsem v pridelavo semena te sorte, če bo zanimanje, pa bodo vrtnino vključili v svojo ponudbo sezonske zelenjave.
