Čudeža ni pričakovati

AJDOVŠČINA > Če se v nekaterih občinah soočajo s pomanjkanjem proizvodnih con in prostorov za širitev dejavnosti in razvoj novih, je v Ajdovščini slika precej drugačna. Občina je v zadnjih letih veliko denarja vložila v urejanje industrijskih in obrtnih con, kjer je prav tako še vedno na voljo veliko zemljišč za gradnjo poslovnih objektov. Po podatkih občinske uprave so nezazidana zemljišča v obrtnih conah Gojače in Črniče, Pod letališčem, V Mircah, Pod železnico, Pod obvoznico I, in Pod obvoznico II in V Talih. Občinski prostorski akti dopuščajo gradnjo proizvodnih hal tudi v ostalih naseljih.

Le malo zemljišč je v lasti občine

Dejstvo pa je da je le malo nezazidanih zemljišč v proizvodnih conah v lasti občine. Lastniki zemljišč zanje postavljajo visoke cene, in ne samo to - končnim investitorjem ta zemljišča prodajajo skupaj s komunalno opremo, ki je niso zgradili oni, niti niso zanjo prispevali. Zato je malo verjetno, da jih bo občina kupovala po tržni in nato prodajala po nižji ceni.

Direktor občinske uprave Janez Furlan pojasnjuje: “Rešitev je, da bi komunalni prispevek zaračunali lastniku zemljišča takoj po opremi oziroma še preden se infrastruktura zgradi. Ali pa da občina načrtno odkupi neopremljena zemljišča in jih opremi, nato pa proda končnemu investitorju.“

Občino v prihodnje čaka veliko dela tudi pri urejanju problematike lastništva zemljišč, komasacije gradbenih parcel, reševanje problematike umrlih lastnikov, zapuščin, solastništev.

Direktor Območne obrtno podjetniške zbornice Ajdovščina Marko Rondič, je do tovrstnega posla občine zadržan. “Mislim, da se občina ne more spustiti v tržno dejavnost, kjer bi od sedanjih lastnikov po netržnih cenah odkupila zemljišča in jih ceneje prodajala naprej. Zagotovo to ni njena naloga. Lahko pa z različnimi ukrepi pomaga, da bodo investitorji lažje pridobili potrebno dokumentacijo za gradnjo, jim omogoči poceni financiranje naložbe in jih na začetku ne obremenjuje s komunalnim prispevkom, mogoče jih celo oprosti plačila nadomestila za stavbno zemljišče za prvih nekaj let.”

Kot dodaja, se je pomoč v obliki oprostitve komunalnega prispevka v ajdovski občini dobro obnesla. “Drugi ukrep, ki je zelo dobrodošel in resnično v veliko pomoč podjetnikom, so posojila s subvencionirano obrestno mero. Edini problem je vedno nižja kreditna masa, ki jo imamo na voljo zaradi vedno slabše ponudbe bank. Mislim, da bi bilo vredno razmisliti še o subvencioniranju najemnin, da zapolnimo prazne prostore,” še dodaja Rondič.

Tudi prazne hale niso poceni

Po zlomu Lipe, Primorja in številnih drugih podjetij so v mestu zazijale prazne hale, ki pa so ujetnice stečajnih postopkov in apetitov lastnikov. “Kljub številnim prostim halam v Ajdovščini našim obrtnikom in podjetnikom nimamo kaj ponuditi. V tem trenutku imam tri oziroma štiri interesente za nakup večje hale, od 300 do 500 kvadratnih metrov, a je nimamo na voljo, ali pa njihovi lastniki vztrajajo pri cenah iz leta 2007. Stečajni upravitelji pa s prodajo čakajo in upajo, da bo nekoč nekdo kupil celotne komplekse,” opozarja Rondič. Občina lahko po njegovem pomaga le tako, da pritisne na stečajne upravitelje, a odločitev je izključno v njihovih rokah.

ALENKA TRATNIK