“Da jo boš imel rad, ne le danes, za zmeraj!”
Na etnološko družabni prireditvi Legendafest, ki jo je v soboto soustvarjalo okoli sto Vrsencev, so na duhovit način obiskovalce popeljali na poroko oziroma ohcet, kakršne so bile v vasi pred in tudi še po drugi svetovni vojni. Po starem so kuhali kafe, žganje, spravljali so bale sena s senožeti, fortna frika je šla kljub vročemu vremenu v slast.
VRSNO > “Da jo boš imel rad!” je bodoči tast zažugal ženinu med pogajanjem o doti. Ko so se starši ženina in neveste sporazumeli o vsoti denarja in še kakšni parceli za nameček, se je obredje ohceti, ki ni še povsem zamrlo, lahko začelo.
Ženin je moral prežagati deblo
Vrsenski fantje in dekleta so naredili parton, pri šrangi so preverili, ali je ženin kaj vreden, ali zna žagati drva, zabijati žeblje, skratka, ali bo znal skrbeti za kmetijo. Dokler ni odprl denarnice in jim predal flaškona vina, poročnega sprevoda niso pustili naprej. Domačini so dogajanje do potankosti naštudirali na osnovi pripovedi starejših. Predstava, v kateri ni manjkala konjska vprega, bi bila v čast gledališki skupini. Bilo je obilo smeha, veselja in dobre volje, žal obiskovalcev ni bilo prav veliko, ker jih je vroča sobota zvabila v hlad rek.
“Letošnji Legendafest je peti po vrsti, trudimo se za čim bolj verodostojen prikaz nekdanjih običajev,” pravi nov predsednik turističnega društva Planinski raj Miha Sivec. Nekdanji župan Pavel Gregorčič se spominja, da je njegova mama Angela, ki je pred vojno služila v Milanu, prinesla domov lep komplet posodja, ki ga je posojala za poroke. “Ohceti so bile skromne, vse so pripravili doma. Do druge svetovne vojne so se cerkveno poročali v Libušnjah, po vojni tudi civilno v Kobaridu, vendar temu niso namenjali pozornosti. Nemalokrat se je zgodilo, da nobena nevesta ni bila dovolj dobra in so sinu ženitev preprečili. Zaradi tega kar pri nekaj hišah rod ni šel naprej. Veliko simpatij je ostalo neuresničenih,” pripoveduje Gregorčič.
Zasedanje vaških mož
V razmislek ponuja idejo, da bi prihodnje leto morda obudili spomin na zasedanja vaških mož na robu vasi Pod lipco, kjer so sprejemali pomembne odločitve. “Zgodovina vasi je bogata. Prva omemba sega v leto 1200, zdi se, da je šlo za pastirsko postojanko. Vrsno in Krn obstajata okoli 500 let. Še veliko bi bilo treba raziskati, “ predlaga.
Vaške žene, ki so mlele in pražile ter na špargetu kuhale okusno kafe, so povedale, da so se vse primožile od drugod. V preteklosti so se Vrsenci večinoma poročali med seboj. Ker je v vasi veliko mladine, bo v prihodnje zagotovo še veliko veselja pri partonih in šrangah.
