Dali bi ga na pleča države

MIREN> Veličastni objekt na Cerju, v katerem bo po načrtih snovalcev predstavljena zgodovina slovenstva do osamosvojitve, so po dolgih letih dokončali lani. Zanj so porabili dobre tri milijone evrov, od tega je dober milijon evrov prispevala država, približno 730.000 evrov donatorji, 812.000 evrov je bilo evropskega in dobrih 200.000 občinskega denarja. Občina Miren-Kostanjevica, ki v sodelovanju z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami še zbira donacije, je za stolp založila še 212.000 evrov. V preteklih dneh so razširili ploščad pred vhodom in na tla položili še 73 plošč z imeni donatorjev. Tam je zdaj skupaj 297 plošč, prostora pa je še za dodatnih 500.

O statusu jeseni

Župan Zlatko Martin Marušič pravi, da bodo pomnik odprli 22. septembra, ko bo na Cerju tradicionalna proslava ob dnevu miru. Z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane so se dogovorili, da bodo do otvoritve tam postavili začasno zbirko prve svetovne vojne.

Notranjost stolpa je namreč prazna. Program, ki so ga zgodovinarji pripravili že pred nekaj leti, pa naj bi na inovativen in privlačen način predstavljal zgodovino Slovencev do osamosvojitve v obliki potovanja skozi čas (s pomočjo avdio-video pripomočkov) od nadstropja do nadstropja. Po županovih besedah bo vsebina nastajala postopoma in za nakup opreme računajo na denar EU. Občina se je prijavila na dva razpisa, jeseni naj bi izvedela, ali je bila uspešna. Takrat se bodo s pristojnimi ministrstvi tudi dogovarjali o statusu “Cerja”. Občina in veteranske organizacije si želijo, da bi postal spomenik državnega pomena.

Nočejo, da bi ostal “vaški” spomenik

Slednje so poudarili tudi občinski svetniki, ki so se pred dnevi seznanili z osnutkom scenarija za vsebino pomnika. “Ta točka je bila zelo pričakovana, ni pa bilo to tisto, kar je pričakoval občinski svet, ki se ni nikoli vtikal v vsebino. To smo prepustili strokovnjakom. Bistveno je, da objekt postane državni spomenik in ne ostane na ravni vaškega, kot je danes,” pravi vodja opozicije Silvester Medvešček (SDS). Sprašuje se, kakšen smisel ima odpiranje obeležja preden je določen njegov status. Ob tem poudarja, da se je na stolp navezovala še vrsta projektov, za katere je občina pridobila denar EU. “V času, ko smo gradili na Cerju, ni bilo denarja za druge projekte, breme tega spomenika je bilo za občino preveliko,” meni.

Svetniki občine so predlagali, da se pred pripravo proračunov za naslednji dve leti natančno ovrednoti, koliko dodatnega denarja so porabili za spomenik. “Pogrešali smo tudi informacijo, koliko denarja je še potrebnega za dokončanje objekta, obrazložitev, kakšen status ima, in vizijo, kako se bo uporabljal, predvsem z vidika bodočih proračunov,” poudarja Medvešček. ALENKA OŽBOT