Darko Žiberna novi direktor šempetrske bolnišnice
Darko Žiberna je sanacijski program za šempetrsko bolnišnico pripravil kot vršilec dolžnosti direktorja, izvajal pa ga bo kot direktor. Včeraj zvečer ga je svet zavoda imenoval na čelo bolnišnice.
ŠEMPETER> Imenovanje Darka Žiberne na čelo šempetrske bolnišnice ni presenečenje. Krmilo je prevzel že avgusta lani, ko je kot vršilec dolžnosti zamenjal dotedanjega direktorja Silvana Saksido, včeraj pa ga je za direktorja za štiri leta imenoval svet zavoda.
V bolnišnici z minusom
Zagotovo ne bo imel lahkega dela, saj je bolnišnica v nezavidljivem položaju. V blagajni se je lani nabralo za približno dva milijona evrov minusa, ker pa se bodo letos prihodki zmanjševali, bodo morali v Šempetru privarčevati 2,6 milijona evrov. “Treba bo narediti enak obseg dela za manj denarja. Varčevati smo začeli že lani, na primer pri nabavi opreme, racionalni smo postali pri kadrih, saj smo zmanjšali število zaposlenih,” je našteval Žiberna. Opozoril je, da imajo v primerjavi z drugimi bolnišnicami relativno veliko zaposlenih oziroma da je učinkovitost nižja.
Zniževanje mase za plače je navodilo vlade, v sanacijskem programu pa je Žiberna predvidel, da bi na ta način prihranili 1,1 milijona evrov. A je opozoril, da ima zvezane roke. “Za pet odstotkov je treba znižati plače zaposlenih, kar je odvisno od pogajanj sindikatov z vlado, ali pa jih pet odstotkov odpustiti,” je poudaril. Je pa skeptičen, ali bodo to lahko izvedli, saj ima škarje in platno v rokah vlada. Z “mehkim” zmanjševanjem števila zaposlenih naj bi prihranili dodatnih 300.000 evrov, z reorganizacijo dela 200.000, 450.000 evrov pa naj bi prihranili pri javnih naročilih. “Nabavljali bomo le kar je res nujno potrebno,” je zatrdil in dodal, da bodo zunanje izvajalce najemali le izjemoma. Ker bodo transfuzijsko dejavnost prenesli na Zavod za transfuzijsko medicino, naj bi prihranili še dodatnih 350 tisočakov. Če bi se zalomilo, ima v predalu rezervni scenarij: uvedel bi plačljivo parkirnino za zaposlene in obiskovalce, s čimer bi zaslužili 370.000 evrov.
Tudi sistem se mora spremeniti
“Da se da premakniti zadeve, kažejo primeri umestitve neakutnega oddelka, selitve mikrobiološkega laboratorija in primopredaja transfuzijske medicine,” je Žiberna prepričan, da mu bo uspelo, a le, če bodo “vsi zaposleni odgovorno izvajali ukrepe.” Prepričan pa je, da se bo tudi sistem moral spremeniti, sicer bo večina bolnišnic, tudi šempetrska, sredi leta že v likvidnostnem krču. MITJA MARUSSIG