Del praznika bo ovekovečil strip
Glavni dogodki ob letošnjem prvem delu največje briške prireditve, sicer že vrsto let isti, so pritegnili zadovoljivo število obiskovalcev. In nekateri od teh ne bodo skupaj z gostitelji malodane ovekovečeni le na fotografijah, mnogokrat po naključju. Morda se bodo znašli v stripu, ki je prvič nastajal v Brdih.
BRDA > Lahko bi rekli, da je bila največja posebnost uvoda v Praznik češenj v Brdih, torej vikenda, ko se tam zgodijo kolesarski maraton, pohod in dneva odprtih kleti, vreme. Pa ne zaradi nenavadno visokih temperatur, ki omogočajo kopanje v morju. “Manjkale” so plohe, ki po pravilu doletijo izletnike v slovensko deželo vina in češenj v času praznika.
Ostalo pa je teklo po ustaljenih tirnicah, bilo je tako, kot že leta, kakor se za tradicionalne stvari nenazadnje spodobi. Na maratonu Junaki vinogradov v organizaciji Vinske kleti Goriška brda je 108 kilometrov od prestolnice do Dobrovega pedala vrtelo 960 parov nog vseh starosti, med njimi tudi skupina belgijskih. To je običajna udeležba. Od češnje do češnje, tiste, ki jo je briško planinsko društvu posadilo na robu kompleksa zadružne kleti, je prišlo hodit 700 ljudi. To je kot ustaljeno. In na dveh dnevih odprtih kleti, za katera je težje ugotoviti dejansko število obiskovalcev, se je bilo mogoče muditi v hramih 20 pridelovalcev vin. Torej pri približno tolikih, kot vedno.
Je pa tudi znotraj naštetega vedno istega mogoče najti vsakokratne posebnosti. Če je tri do štiri ure dolgi pohod, ki je znova vodil po stezah severno od Dobrovega, še lani privabil v glavnem organizirane skupine, je tokrat pretežno posameznike, največ pare. Nadalje: če je izhodiščna točka za obisk odprtih kleti doslej bila na Dobrovem, je zdaj v vili Vipolže. In pri gostiteljih so lahko obiskovalci prvič naleteli na študente ljubljanske akademije za likovno umetnost, ki so upodabljali utrip na kmetijah. Nastal bo strip, organizator agencija Kontrabant pa ga namerava nameniti za promocijo Brd.
In če smo že našteli tri stvari, ki se ob prvem delu Praznik češenj ponavljajo kot koledar - torej logično - se najde tudi tretja posebnost letošnjega leta. Ki je hkrati posebnost vsakokrat. Gre za to, kako so češnje obrodile. Pred dnevi so nam sadjari povedali, konec tedna pa pri briškem planinskem društvu potrdili, da so celo sosednja drevesa v istih sadovnjakih lahko imela ena dosti plodov in druga skoraj nobenega. Med slednjimi je bila češnja, ob kateri se začenja on končuje pohod.
To pa nas privede do največje stalnice praznika. Naj bo letina dobra ali slaba, naj se sadovnjaki še tako skromno obnavljajo, češenj v Brdih v teh dneh zagotovo ne bo zmanjkalo. Tako ponavljajo organizatorji in zapišemo mediji. Po jeziku, ki ga govori črv, če nanj naletimo v sadežu, pa z gotovostjo razberemo, koliko briške te češnje so. Tako pravi šala.
