Delajo na tem, a gre počasi
V nekaj mesecih bi utegnili ministrstvo za kmetijstvo in štiri občine podpisati vsaj pismo o nameri za prenos lastništva namakalnega omrežja, ki ga napaja zadrževalnik Vogršček. Tako je danes na seji sveta regije v Bukovici ocenil minister Dejan Židan.
BUKOVICA > Kmetijsko ministrstvo s prvim možem Dejanom Židanom na čelu in njegove službe ter štirje župani ožje Goriške (Nova Gorica, Šempeter, Miren in Renče) so že pred časom začrtali možno prihodnost namakalnega sistema Vogršček. Po tem scenariju bo omrežje nekoč last občin, zanj bodo organizirale javno službo, vzdrževale ga bodo s prispevki uporabnikov, ki bodo zato višji, mrežo cevi in spremljajočo opremo pa bodo prej obnovili ali jo celo nadomestili z novo na območjih, kjer bi bil za to interes, če bi se poteza izkazala za bolj ekonomično.
Hkrati bi bilo treba popraviti pregrado namakalnega zadrževalnika na Vogrščku, da bi kmetje imeli na razpolago čistejšo vodo in v zadostnih količinah za vse oblike zalivanja pridelkov ter drugih opravil.
Za usodo propadajočih vinogradov na Vrtojbensko-Biljenskih gričih pa je direktorica sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko županom prinesla bolj spodbudne novice. Sklad je za svoj delež zemljišč v kompleksu, ki se razteza na približno 200 hektarjih, uspel dobiti začasnega obdelovalca. To je KZ Vipava, ki naj bi izvedla nujna opravila za zaščito površin na gričih. Do 30. septembra bo sklad objavil razpis za dolgoročni zakup površin v svoji lasti po sklopih in se bodo lahko javili vsi interesenti. Na vseh parcelah ima namreč manjšinski lastniški delež skupaj 45 posameznikov, ki pa jim je sklad poslal predlog za odkup ali menjavo, in to rešuje.
Podrobnosti, ki pa to niti niso
Do tu vse lepo in prav. Vendar hudič tiči v podrobnostih in tudi danes, ko je problematiko znova obravnaval svet regije severne Primorske, so se pokazale nekatere. Denimo ta, da bi za obnovo namakalnih cevi morali na hitro spremeniti zakon, sicer bi bilo treba za naložbo zbrati soglasja vseh lastnikov parcel, v katerih je zakopano omrežje. In podobnih zagat, kot vse kaže, ni tako malo.
Židan je sicer danes ponovil zavezo svojega resorja, da bo priskrbel denar za obnovo razvoda ali gradnjo novega. Kmalu bo ministrstvo vpletene občine uradno vprašalo, ali pristanejo na prenos lastništva. Ob tem je minister dejal, da bi bilo lažje, če bi denar za obnovo lahko koristile občne, toda kot je v imenu slednjih med drugim rekel predsedujoči svetu in šempetrski župan Milan Turk, bi želeli na ožjem Goriškem v roke dobiti “sistem v takšnem stanju, da nam ne bo treba vlagati denarja v obnovo in investicijsko vzdrževanje.” Z drugimi besedami, že popravljenega.
Židan ocenjuje, da bo to pomembnejša točka pogovorov z župani, pričakuje pa pogajanja, kako prenos izvesti, ker bodo na Goriškem za to najbrž postavljali določene pogoje. “Rezultat bi bil, da bi v nekaj mesecih podpisali pismo o nameri ali pogodbo o prenosu,” je ocenil. Turk pa je povedal, da na Goriškem med drugim pričakuje že izdelan dolgoročno vzdržen poslovni model ravnanja z omrežjem, pa tudi, da bo zagotovljena voda za namakanje, “sicer nima smisla iti v tak projekt.”
Obnova kdaj?
To naj ne bi pomenilo, da bi morala biti pregrada prej obnovljena. Turk ne želi špekulirati: “Težko sodim, koliko je obnova nujna in v kakšni meri potrebna.” Nenazadnje je bilo tudi o tem, enako kot o smiselnosti posega, izrečenih že več nasprotujočih si trditev. Strokovnjaki naj povedo, nadaljuje Turk, a še vedno ni znano, koliko bo stala.
V Bukovici je sicer generalni direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar novinarjem povedal, da so predvidena dela okvirno ocenjena na štiri milijone evrov. Takšen znesek se je omenjalo že pred leti. Toda dejal je tudi, da denar ni zagotovljen. Za zdaj so na voljo zgolj projekti.
AMBROŽ SARDOČ
