“Delavcem se ni treba bati”
Delavci Komunale Nova Gorica so zaskrbljeni, da bi odpoved koncesijske pogodbe za odvoz in odlaganje odpadkov ogrozila njihova delovna mesta. Od župana Mateja Arčona pričakujejo, da bo spor z lastniki zgladil. “Delavci se nimajo česa bati,” zagotavlja župan.
NOVA GORICA> Razlog, da so delavci Komunale v skrbeh, je grožnja novogoriškega župana Mateja Arčona, da bo občina odpovedala koncesijsko pogodbo s podjetjem, ker njegovi zasebni lastniki ne dovolijo, da bi občina imela predkupno pravico za nakup delnic v njem. Prav posli za občino so namreč eden od glavnih virov prihodkov Komunale, ki ima 152 zaposlenih. Delavci zato župana pozivajo, naj doseže dogovor z lastniki.
“Pred odločitvijo o odpovedi koncesije pomislite tudi na nas. Za spore med lastniki, ki jih je mogoče rešiti, nismo nič krivi, posledice pa bomo čutili predvsem delavci. Iskreno upamo, da ob vsem tem ne bo za vsako ceno ključno le lastništvo podjetja,” so zapisali v odprtem pismu.
Župan ostaja neomajen
“Izjave direktorja Andreja Miške, da bodo ljudje šli na cesto, če odpovemo pogodbo, so populistične. In zavajajoče tudi do delavcev. Ni korektno, da se krivdo vedno zvrača na občino,” odgovarja župan Arčon, ki ostaja neomajen: občina zahteva predkupno pravico, kar so opredelili v odloku o koncesiji leta 2010, sicer bo odpovedala koncesijsko pogodbo. “Komunala se je na razpis prijavila in je poznala vsebino odloka in pogodbe. Takrat lastniki niso imeli pripomb, kar pomeni, da so soglašali. Sedaj, ko smo na to opozorili, pa oporekajo,” razlaga.
Glavni cilj, zaradi katerega občina vztraja, je, da bi Komunala postala javno podjetje. Za to pa mora od zasebnih solastnikov odkupiti deleže: “Te zahteve ne skrivamo. To je cilj že 20 let, odkar ima Komunala takšno lastniško strukturo. Ko so vstopali drugi lastniki, na primer Salonit, je bila zamujena priložnost. Takrat je bila želja, da bi delež kupile občine in bi postale večinske lastnice. Komunale po Sloveniji so bolj ali manj tako organizirane, ker opravljajo gospodarske javne službe.” Če bi bilo podjetje javno, bi “imeli bistveno večji nadzor in ne bi morali razpisati koncesije,” je prepričan.
Usoda odlagališča in delavcev: “Ni bojazni!”
Čeprav odpoved koncesije še visi v zraku, župan miri delavce: “Zaposlenim se za njihova delovna mesta ni treba bati. Svoje storitve bodo tudi v prihodnje opravljali, z njihovim delom smo zadovoljni. To sem jim pripravljen priti tudi osebno pojasniti.” Če bi bilo treba, bi delavce preusmerili v javno podjetje, ki se ukvarja z enako dejavnostjo. “A prepričan sem, da se to ne bo zgodilo,” pravi Arčon.
Obenem zagotavlja tudi, da ni bojazni niti za usodo odlagališča v Stari Gori. Šest goriških občin mora namreč z aneksom Komunali zagotoviti 970.000 evrov za stroške začasne obdelave odpadkov, sicer bodo odlagališče morali zapreti. Mestni svetniki bodo o tem odločali prihodnji teden. “Aneks, ki je usklajen s Komunalo, bomo podpisali. V bistvu smo si samo vzeli čas, da razmislimo, kakšne so lahko prednosti in slabosti tega,” zagotavlja župan. A vztraja: “Imamo možnost vzporedno po sodni poti začeti postopek odpovedi koncesijske pogodbe. Prepričan pa sem, da bomo lahko z delniškim sporazumom ali ponovnim sklicem skupščine Komunale imeli razumevanje ostalih delničarjev in bomo zadevo uredili.” Odkar je počilo, pa se občina z zasebnimi lastniki še ni usedla za mizo in se začela dogovarjati.
MITJA MARUSSIG