Deset let po eni najhujših naravnih nesreč na slovenskem ozemlju
Trdo življenje v hribih poveže ljudi v močne in vztrajne skupnosti. Klenost in širša pomoč so Ložanom pomagali vzdržati po najhujši preizkušnji, po katastrofalnem plazu Stovže leta 2000. Sedem v plazu izgubljenih življenj ne more povrniti nihče, materialne rane pa so zaceljene. Ločani z upanjem gledajo naprej.
LOG POD MANGRTOM >
Ko je 17. novembra minevalo deset let od zdrsa okoli 700.000 kubičnih metrov drobirskega toka izpod Mangrta, se pozornost Ložanov ni usmerjala v opravljeno in načrtovano obnovitveno delo pod plazom. Ob okrogli obletnici je bila njihova misel namenjena sedmim žrtvam plazu.
S knjigo Sanje nikoli ne umrejo, v kateri je avtor Jani Mlekuž z literarnim besedilom zaobjel zgodovino Loga pod Mangrtom in usode Ložanov od leta 1904 do strahotne nesreče, so se poklonili sedmim žrtvam Elizabeti Černuta - Lizi (1904), Marju Černuta (1920), Antoniji Černuta - Tončki (1922), Idi Černuta (1927), Viktorju Černuta (1938), Mariji Černuta - Mimi (1942) in Zlatici Kavs (1964).
Tisti november je bil slabe volje
“Tisti november je bil še posebej slabe volje: nebo nad dolino je zaklenil z oblaki, svojo žalost je zalival z dežjem. Dež ponoči in podnevi, dež na polja, drevesa in strehe, na kamne in ceste, dež na ljudi in živali,” v knjigi Sanje nikoli ne umrejo obdobje pred nesrečo opisuje Jani Mlekuž. Kot pravi, glavni igralec v knjigi ni plaz, glavni so ljudje in dolina, plaz je le ena epizoda, ki ljudi in doline ni uničila.
In potem se je zemlja premaknila. 15. novembra je s prvim plazom po strugi Mangrtskega potoka zdrsnila do Mlinča. Civilna zaščita je Ložane opozorila na nevarnost, nihče pa ni mogel slutiti, da bo murasti tok čez manj kot dva dneva, sredi noči iz 16. na 17. november, butnil naprej po strmi strugi Predelice in se razlil v Log.
Nesreča je združila ljudi
“Dani, Loga ni več, groza, ne vem, če sploh prideš do nas, groza..., ”s temi besedami je poveljnik prostovoljnega gasilskega društva sedem minut po polnoči takratnega poveljnika bovške civilne zaščite in zdajšnjega župana Danijela Krivca obveščal o tragediji. Uničenih je bilo šest hiš, 23 pa poškodovanih, odneslo je ceste in mostove. “ Vsepovsod blato, v Zgornjem Logu je po strugi Predelice grozljivo bobnelo, ti prizori so za vedno zaznamovali Log pod Mangrtom, Ložane in mene,” je v svojem nagovoru h knjigi zapisal Krivec. Izdajo je z denarno podporo omogočila bovška občina. “Nesreča je združila ljudi, ki so se zavedali vrednosti tovarištva in skupnega delovanja. Prav vsi so žrtvovali veliko truda, volje in prostega časa, da se je Log pod Mangrtom spet pokazal v vsej svoji lepoti. Veliko uspešno opravljenih nalog je spodbuda in obveza novim generacijam,“ je prepričan župan.
Solidarnost in država niso zatajili
Takoj po nesreči je stekla interventna akcija, vsa Slovenija je solidarno začela zbirati pomoč. Ložane so izselili. Država se je znašla pred izzivom sanacije posledic ene največjih naravnih nesreč na slovenskem ozemlju z neposredno in posredno škodo v višini skoraj 32 milijonov evrov. Nanjo sistemsko ni bila pripravljena. Dolgo, za marsikaterega Ložana predolgo, so raziskovali, pripravljali lokacijski načrt in projekte, sprejemali zakonodajo. Potem je delo steklo.
Država je v desetih letih za odpravo posledic plazu in za gradnjo 15 nadomestnih hiš ter komunalno infrastrukturo s čistilno napravo namenila 22,5 milijona evrov.
Za vsa dela bodo potrebovali še devet milijonov evrov. S tem denarjem bodo uredili plazišče, struge Predelice in Koritnice ter Mangrtskega potoka, zgradili bodo nasipe in zidove v Zgornjem Logu. Vzpostavili bodo opozorilni sistem in krajinsko uredili prizadeto območje. Zaradi gospodarske krize je dotok denarja počasnejši. Zakonodajo o odpravljanju posledic velikih plazov naj bi podaljšali do 2017.
Za varnostne ukrepe je poskrbljeno. Med drugim so nad vasjo zgradili drobilec murastega toka. Nova sta most čez Predelico v Logu in most pri Mlinču z največjim lokom v Julijskih Alpah. Obnovili so cesto proti Mangrtskemu sedlu in še bi lahko naštevali.
Zmerni optimizem
Sodobna vas ima potencialne možnosti zlasti za turistični razvoj. Le mladih žal ni veliko. Toda urejene okoliščine že privabljajo podjetne, med drugim nova najemnika hotela Šola, od katerih ima eden korenine v Logu. In prav pred kratkim je v vasi zavekal dojenček, prav kmalu pa se obeta še eno rojstvo.
NEVA BLAZETIČ
