Dihali smo čistejši zrak
Četudi je bilo to zimo ozračje pri površju na Primorskem, zlasti na Goriškem, pogosto zasičeno s hlapi in prahom, meritve kažejo ugodnejšo sliko kot sezono pred tem.
NOVA GORICA > Nazadnje je meglica, ki jo tvorijo tudi delci PM10, površje na Primorskem prekrivala med 14. in 18. marcem. Merilna postaja agencije za okolje v Novi Gorici je vseh pet dni zaznala višjo povprečno dnevno vsebnost drobnega prahu v zraku od opozorilne meje 50 mikrogramov na kubični meter (dvignila se je do 68 mikrogramov). Gre za hitre meritve, katerih rezultati pa navadno dosti ne odstopajo od referenčnih. V agenciji so ocenili, da je na onesnaženost zraka na Primorskem vplivala tista v Padski nižini: “To potrjujejo tudi trajektorije in meritve meteoroloških parametrov, posebno vetra.”
Kot so pojasnili, pa so Primorci to zimo manjkrat dihali z delci čezmerni zasičen zrak kot predhodno zimo. Novembra, decembra, januarja in februarja sta postaji v Novi Gorici in Kopru zaznali 17 oziroma enajst prekoračitev opozorilne 24-urne meje, tista v ljubljanskem Bežigradu pa 39. Prestolnica je “prednost” nabrala zlasti decembra in januarja, ko so tam kar 19 oziroma 14 dni dihali zaprašen zrak, medtem ko se je to v Novi Gorici največkrat zgodilo januarja (šest dni) in v Kopru januarja in februarja (po štiri dni). V zimi 2014/2015 (med oktobrom in marcem) pa sta postaji v primorskih središčih “našteli” 24 oziroma 31 dni, ko je bilo ozračje bolj polno drobnih delcev, in najvišja vsebnost, zabeležena na severnem Primorskem, je precej presegla najvišjo to zimo (94 mikrogramov na kubični meter). AS