Divje babe so še bogatejše

ŠEBRELJE> Šebreljska planota se je z odprtim dnevom arheološkega parka vrnila v paleolitik. V družbi “neandertalcev” so obiskovalce pospremili v njihovo, še bolj pa medvedjo jamo z množico najdb iz mlajšega pleistocena. Kronski najdbi, piščali, prvemu glasbilu na svetu, so posvetili razstavo, ki bo od sobote dalje na ogled v šebreljskem zadružnem domu.

Za radovedne in vse, ki strmine ne zmorejo

Za ogled našega bržčas najpomembnejšega arheološkega najdišča, jame Divje babe iz mlajšega pleistocena, je potrebno pošteno zagristi v hrib. Leži v strmem skalovju nad Idrijco, med vasema Reka in Šebrelje. Obisk številnih pomembnih najdišč v brlogu jamskega medveda in tu in tam zavetju neandertalcev je bogato poplačan. Nenazadnje je ob enem od 20 ognjišč, v plasti, bogati z neandertalčevimi orodji, arheolog dr. Ivan Turk leta 1995 po dveh desetletjih raziskovanj našel v stegnenico mladega medveda izvrtano piščal. Torej najstarejše glasbilo na svetu, ki je spremenilo pogled na neandertalca, njegove umske in kulturne sposobnosti in na zgodovino.

O piščali pripoveduje razstava, ki bo na ogled vsem obiskovalcem Šebrelj. Radovednim in tistim, za katere je spust v jamo Divje babe prehud zalogaj.

Gre za izbor iz razstave, ki jo je leta 1997 pripravil Narodni muzej Slovenije, ki strnjeno pripoveduje o najdišču, najdbah in vsaj 55.000 let stari piščali. Spremlja jo imeniten film, ki ga je tej in njenim izdelovalcem posvetil novinar Jadran Sterle za RTV Slovenija.

Obogatitev zapostavljenega parka

Razstava je vsem dostopna obogatitev jamskega najdišča in širšega arheološkega parka, ki obsega ničkoliko zanimivosti v vaseh nad Idrijco. Park ob Smaragdni poti še nima vloge, ki bi jo skladno z njegovim pomenom pričakovali. Ob odmaknjenosti najdišču niso v prid niti dvomi, ki jih vse od najdbe piščali sejejo domači in tuji strokovnjaki v nejeveri, da bi prav neznatni Cerkljanski in Sloveniji lahko pripadala tako pomembna najdba.

Tudi “neandertalcem”, ki so v soboto znova “naselili” Šebrelje, utegne marsikdo kaj poočitati, a so se izkazali kot privlačna popestritev odprtega dne parka. V njegov resnejši del je sodila delavnica izdelovanja koščenega orodja, ki jo je po postopkih neandertalcev vodil Giuliano Bastiani. Sodeloval je že z dr. Turkom in skupaj z mnogimi strokovnjaki po svetu dokazoval in dokazal, da piščal ne more biti delo naključnih ugrizov medvedov. Spinska resonanca in druge sodobne meritve pa so ovrgle tudi vse druge dvome.

Zanimanje za park je znova dalo vedeti, da bi ta ob načrtnejši promociji in malenkostnih (komunalnih) dopolnitvah lahko zaživel še veliko bolj bogato kot je doslej.

SAŠA DRAGOŠ