Divjih prašičev ne more nihče ustaviti
Tu njiva koruze s pomendranimi vrstami ravno vzklilega posevka, tam luknjasta njiva pšenice, kot da bi na njej kdo ruval šope klasja. Takšne posledice je v zadnjih tednih na veliko njivah poljedelcev, med drugim v Vipavski dolini, za seboj pustil divji prašič.
VIPAVSKA DOLINA> Težave se stopnjujejo, pravijo kmetje, in zahtevajo odstrel prašičev. Lovci pa trdijo, da bi se morali tudi kmetje zaščiti in poudarjajo, da o tem, kako ravnati z divjadjo, ne odločajo sami. Kaj pa država?
“Tu sem ob pol pridelka,” pravi Nikolaj Kogoj iz Bilj, ki nam je razkazal razrite njive krmne koruze na robu Mirna. Divji prašič je tam iskal semena komaj vzklile koruze in ostanke storžev, ki jih je pomendral lani poleti in so jih Kogojevi zakopali. “Lovci so nam dejali, da smo tudi sami krivi, a teh storžev se ne splača pobirati, tudi zato, ker je vse zdrobljeno,” pripoveduje Kogoj. Dodaja, da bo zaradi strojne obdelave tal njivo moral zravnati in jo na novo posejati.
AMBROŽ SARDOČ
Več o težavah kmetov in o tem, kako odgovarjajo lovci, pišemo v četrtkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
