Dnevna soba, kamor vedno rad prideš
Večgeneracijski center Goriške s sedežem na Ljudski univerzi Nova Gorica in z enotama v Ajdovščini in Tolminu je obiskalo že skoraj tisoč uporabnikov. Namenjen je vsem generacijam, posebno pozornost posveča ranljivim skupinam. Vse dejavnosti so prostovoljne in brezplačne. V Novi Gorici so ga poimenovali kar Dnevna soba VGC in želijo, da bi res zaživel kot dnevni prostor druženja in pridobivanja novih izkušenj ter znanj.
NOVA GORICA, AJDOVŠČINA, TOLMIN > “Naša želja je, da ljudje sprejmejo center kot dnevno sobo, kamor lahko pridejo s prijatelji na klepet, kjer lahko prelistajo časopise, si skuhajo kavo ali pa se vključijo v katero od organiziranih dejavnosti. Naša dnevna soba VGC je odprta 50 ur na teden in skupaj s sodelavci, podpornimi partnerji iz javnih institucij, nevladnih organizacij in z drugimi, se trudimo, da bi tu lahko vsak našel kaj zase. Ne samo kot uporabnik, zelo veseli smo tudi prostovoljcev, vseh, ki želijo deliti svoje znanje, izkušnje z drugimi,” je povedala direktorica Ljudske univerze Nova Gorica Nada Uršič Debeljak.
Ponudbo nenehno širijo
Med jesenskimi počitnicami so v Dnevni sobi VGC organizirali počitniške aktivnosti za otroke, v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami ponujajo učno pomoč, organizirajo delavnice uporabe zelišč v gospodinjstvu in samooskrbe s hrano, izdelave naravne kozmetike, kiparsko likovno delavnico, tečaj integracije za priseljence. V okviru skupin za samopomoč je zaživela pogovorna skupina Sončnica, v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih organizirajo tečaj argentinskega tanga.
“Odziv je zelo lep, največ zanimanja so v tem času pritegnile različne delavnice o samooskrbi, potopisna predavanja, predavanja za starše, učna pomoč. Ta mesec bomo organizirali jezikovne, računalniške in druge tečaje za dvig kompetenc na trgu dela, nadaljevali bomo tečaje integracije, glede na potrebe in želje uporabnikov pa bomo dodajali nove vsebine,” je povedala vodja Dnevne sobe VGC Tanja Krpan.
Večgeneracijski center Goriške je del mreže petnajstih centrov v Sloveniji, ki jih sofinancirata ministrstvo za delo in Evropski socialni sklad. V petletnem projektu naj bi izvajali različne preventivne programe za ciljne skupine uporabnikov, ki so najbolj izpostavljeni socialni izključenosti. To so otroci, mladi, brezposelni, invalidi, starši, starejši, priseljenci, a tudi vsi drugi so dobrodošli.
V vsebinah vidijo dodano vrednost
Direktorica Ljudske univerze Ajdovščina, ki je partner Večgeneracijskega centra Goriške, Eva Mermolja, vidi v centrih dodatno priložnost za vključevanje teh skupin v različne dejavnosti, ki zmanjšujejo in preprečujejo socialno izključenost, izboljšanje šolskega uspeha otrok, omogočajo širjenje socialne mreže in izboljšanje samopodobe posameznika ter posledično povečanje njihove udeležbe v vseživljenjsko učenje. “Naši udeleženci so center dobro sprejeli, saj tudi sami v ponujenih vsebinah prepoznajo dodano vrednost, ki vpliva na izboljšanje kakovosti njihovega življenja ter lažje soočanje z različnimi ovirami. Lepo je videti, koliko jim pomenijo tedenska srečanja, kako se med njimi pletejo prijateljske vezi in kako radi se vračajo,” je še povedala Eva Mermolja.
Tudi Urša Čimžar iz Ljudske univerze Tolmin, ki deluje v okviru Posoškega razvojnega centra, je z dosedanjim obiskom centra zadovoljna. “Upamo seveda, da se nam v prihodnje pridružijo tudi tisti, ki jih naše vsebine doslej še niso pritegnile. Tudi v prihodnje bomo zainteresiranim ponujali vse zgoraj omenjeno ter delavnice in predavanja različnih vsebin, aktivnosti za ohranjanje psihofizičnega zdravja, varstva otrok, učno pomoč, vrstila se bodo tudi družabna medkulturna srečanja terskupine za osebno rast,” je povedala Čimžarjeva. Kot je še dodala, uporabnike v največji meri zanimajo vsebine, ki ponujajo uporabna znanja, kot so tečaji računalništva, jezikovni tečaji, tečaji uporabe pametnega telefona, in podobno.
Čeprav so šele na začetku, je pozitivnih izkušenj toliko, da bi bilo, kot pravi Nada Uršič Debeljak, smiselno, da bi projekt prerasel v sistemski program. “Dejstvo je, da je naša družba vse bolj razslojena. Marsikdo si ne more privoščiti dragih usposabljanj, izobraževanj, svetovanj, pomoči. Ob dejstvu, da bomo vse dlje delali in da danes potrebujemo nova znanja in kompetence, je vseživljenjsko učenje nuja. In ta projekt ljudem to ponuja.”
ALENKA TRATNIK
