“Dokler bom zmogla, bom pomagala”

Goriška
, posodobljeno:

Vipavci bodo z nocojšnjo slavnostno sejo občinskega sveta obeležili praznik občine. Ob tej priložnosti bodo Martinu Grozniku in organizatorjem ter udeležencem spontanega upora proti JLA v Vrhpolju, ki se je zgodil 26. junija 1991, podelili priznanje Občine Vipava. Naziv častne občanke bo prejela Danica Rehar iz Vipave.

Danica Rehar je častna občanka Občine Vipava.
Danica Rehar je častna občanka Občine Vipava.Alenka Tratnik

VIPAVA > Občina Vipava se z občinskim praznikom, ki ga obeležuje 26. junija, spominja prelomnih dogodkov leta 1991, ko so se domačini v Vrhpolju spontano zoperstavili tankovski koloni JLA, ki je iz Pivke čez Bukovje in skozi Sanabor prodirala proti vojašnici v Vipavi. Pri barikadi je pomembno vlogo odigral tudi Martin Groznik, ki je na cesto nad vasjo postavil buldožer in s tem upočasnil napredovanje kolone. Zvečer so se v Vrhpolju zbrali številni vaščani in ljudje iz sosednjih krajev, da bi s sajenjem lipe na trgu pred cerkvijo počastili rojstvo države, a je med proslavo prednje pripeljal še zadnji konvoj tankov. Več sto ljudi se je tedaj brez pomisleka usedlo pred tanke na cesto in v “živem zidu” zapelo Zdravljico. Za pogumno dejanje bodo Groznik in organizatorji ter udeleženci barikade ob 30. obletnici dogodkov nocoj prejeli najvišje priznanje Občine Vipava.

Naziv častna občanka bo prejela Danica Rehar iz Vipave, glavna pobudnica in soustanoviteljica vipavske skupine Vera in luč, ki letos obeležuje 35 let delovanja. Skupina je del slovenskega in svetovnega duhovnega gibanja skupin oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, njihovih staršev in prijateljev, zlasti mladih. Danica Rehar se je delu z osebami s posebnimi potrebami posvetila že kot medicinska sestra v Cirius Vipava. Po ustanovitvi vipavske skupine Vera in luč pa je z drugimi prostovoljci v okviru Vipavske dekanije pomagala premagovati predsodke do drugačnosti in spodbujala okolje k sprejemanju oseb s posebnimi potrebami na človeškem in duhovnem področju. “Ko smo začeli, je bilo precej drugače, kot je danes. Marsikateri starš se je bal povedati na glas, da ima otroka s posebnimi potrebami. Vesela sem, da so se stvari spremenile,” je povedala Reharjeva in poudarila, da je vse delo poplačano z iskrenim nasmehom prav vsake od “lučk”.

Danico Rehar poznajo tudi številne generacije vipavskih planincev, saj je kot medicinska sestra in kuharica dolga leta skrbela za zdravstveno oskrbo in dobro počutje udeležencev planinskih taborov. “Na tabore ne hodim več, a dokler bom zmogla, bom pomagala. Človek vidi potrebe povsod,” je še povedala.