Dokument časa, ki vabi k razmisleku in izmenjavi idej
Šest mesecev po odprtju stalne razstave Mesto na meji je Zavod GO! 2025 izdal publikacijo Mesto na meji. Goriška v 20. stoletju. Uredila jo je avtorica razstave dr. Kaja Širok. Kot pravi, gre za publikacijo, ki želi biti del razstave in je zasnovana kot serija člankov, ki vabijo k razmisleku, izmenjavi idej in interpretacij zgodovine prostora. Publikacija je izšla zgolj v 300 izvodih, posvetili pa so jo spominu na zgodovinarja dr. Branka Marušiča.
Igor Komel, dr. Luka Lisjak Gabrijelčič in dr. Kaja Širok na predstavitvi publikacije.
Foto: Alenka TratnikNOVA GORICA > Konec lanskega leta odprta razstava Mesto na meji, ki je nastala v okviru projekta EPIC in je del uradnega programa EPK Nova Gorica - Gorica 2025, ponuja vpogled v preteklost Goriške skozi zgodbe njenih prebivalcev in odpira prostor za razumevanje vsakdanjega življenja v 20. stoletju. Raznolike poglede v tudi vizualno večplastni obliki zdaj prinaša tudi publikacija Mesto na meji. Goriška v 20. stoletju, ki je po besedah avtorice razstave dr. Kaje Širok, ki je tudi uredila knjigo, zasnovana kot obrazstavna publikacija in ne zgolj kot katalog.
“Ideja je bila, da poskušamo določene teme, ki so bile predstavljene na razstavi, predstaviti tudi bolj poglobljeno, tudi skozi druge avtorje, zgodbe in spomine,” je pojasnila na novinarski konferenci in dodala še: “Zdelo se mi je nujno, da ponudimo nekaj, da bodo ljudje lahko tudi čez eno ali čez 20 let, ko bodo raziskovali EPK, razumeli, kako smo v tistem trenutku, ko se je dogajala, to tudi občutili,” je dejala urednica.
Publikacija Mesto na meji. Goriška v 20. stoletju spremlja razstavo Mesto na meji, ki je na ogled v EPICentru.
Foto: Alenka TratnikPo njenih besedah odpira tudi razmislek o tem, kako lahko ta enkratni in pomemben dogodek prispeva k poglabljanju dialoga, utrjevanju sodelovanja in ustvarjanju tesnejših odnosov med obema mestoma. “Publikacija tako ni le dokument razstave, ampak tudi dragocen prispevek k razumevanju skupne dediščine in identitete prostora ob meji,” še pravi dr. Kaja Širok.
Besedila so je razdeljena v tri osrednje tematske sklope, publikacijo pa so posvetili dr. Branku Marušiču, ki je zanjo prispeval tudi svoj članek ter s svojim dolgoletnim raziskovalnim delom pomembno zaznamoval razumevanje tega prostora in njegove večplastne preteklosti.
Delo obsega 240 strani, med avtorji so ob dr. Kaji Širok in dr. Marušiču Neda Rusjan Bric, Vesna Humar, Stojan Pelko, Klemen Miklavič, Igor Komel, Antonella Gallarotti, Tomaž Vuga, Boštjan Vuga, Petra Svoljšak, Luka Lisjak Gabrijelčič, Andrea Bellavite, Ervin Hladnik Milharčič in Alessandro Cattunar.
Kot je poudaril predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, je v besedilu Leto 2025 - Spoznajmo soseda želel spomniti, da se čezmejno sodelovanje ni začelo leta 2025, ampak že po letu 1945. “Leto 2025 pa je bilo pomembno za obe Gorici. S kulturnega vidika in ker je spremenilo desnico v Gorici, ki je bila prisiljena sodelovati. Spremenilo je pogled na prihodnost in lahko rečemo, da je leto 2025 začetek novega obdobja.”
“Knjiga kaže na pluralnost tega prostora, ki je včasih tudi travmatična,” je svoje razmišljanje v publikaciji pospremil dr. Luka Lisjak Gabrijelčič. Njen pomen vidi v tem, da “prinaša veliko tekstov, ki jih lahko neprestano beremo, o njih razmišljamo in ki ustvarjajo ploden dialog o tem prostoru, zato so spodbuda ne le za ustvarjalce, ampak tudi za običajne ljudi.”
Publikacija je zaradi omejenih “finančnih sredstev” izšla zgolj v 300 izvodih in le v slovenskem jeziku, z željo, da kmalu dočaka tudi prevoda v italijanski in angleški jezik. Javnosti jo bodo predstavili prihodnji teden. •