Domačini so pri varni gradnji preslišani
Kje in kako graditi, da bi v primeru različnih naravnih nesreč nastalo čim manj škode, je vprašanje, na katerega odgovarja stroka. Žal pri tem premalo posluša domačine, med drugim tudi v Posočju, ki iz izkušenj ali izročila vedo, kje hiš in infrastrukture ne bi smeli graditi.
POSOČJE >“Na naravne nesreče ljudje ne moremo vplivati, lahko pa se naravi prilagodimo tako, da so posledice čim manjše,“ je v okviru projekta Anno Domini 1511 v Tolminskem muzeju o naravnih nesrečah v Sloveniji kot naši odgovornosti pojasnjeval geograf dr. Blaž Komac z Geografskega inštituta Antona Melika “Na naravne nesreče se pretežno odzivamo šele, ko se zgodijo. Vendar v Sloveniji ponekod že lahko govorimo o 'kulturi izogibanja naravnim nesrečam', oziroma 'kulturi sobivanja z naravnimi nesrečami'.”
Slovenija je dežela zemeljskih in kamnitih podorov. Na svoji koži so to najbolj tragično izkusili Ložani leta 2000, ko je plaz Stovže odplavil del vasi in vzel sedem življenj. Povprečno letno naravne nesreče vzamejo dve življenji.
Posočje je tudi pri potresih potegnilo najkrajšo. Škoda ob potresu leta 1976 je znašala sedem odstotkov slovenskega družbenega bruto proizvoda. Zaradi potresov leta 1998 in 2004 je morala država sprejeti poseben zakon.
Pri umeščanju objektov v prostor so opozorila domačinov prepogosto preslišana. Na kaninskem smučišču so kljub opozorilom Bovčanov postajo C zgradili na problematični lokaciji. Kazen s plazom je prišla takoj. Pred leti so na Volarjih zgradili hišo v najbolj plazovitem terenu. Plazovi sicer v Posočju grmijo od nekdaj. Vzpetina med Trnovim in Srpenico je posledica največjega podora kdajkoli v Sloveniji, ki je zajezil Sočo. Nastalo je jezero, v katerem se je nabirala kreda, ki jo zdaj izkoriščajo v TKK Srpenica. Dr. Komaca skrbi, ker je v Sloveniji na stotine objektov zgrajenih na poplavnem območju. Na drugi strani država uvaja prepoved gradnje na območju s 500 letnimi vodami, za katere samo teoretično vemo, kakšne so. Zelo problematična je tudi dediščina neustrezne gradnje v preteklosti na potresno najbolj ogroženih območjih.
NEVA BLAZETIČ
