Društva niso dobila še niti centa

NOVA GORICA > Športna, mladinska, kulturna, socialna in humanitarna društva, klubi in zavodi v mestni občini so z zaskrbljenostjo spremljali že potrjevanje letošnjega proračuna, saj se je znesek za sofinanciranje njihovih programov v povprečju znižal za približno 20 odstotkov. Za družbene dejavnosti je občina letos namenila 636.000 evrov, za ljubiteljsko kulturo pa dodatnih 80.000. Občina je prek razpisov ta denar na papirju sicer že “razdelila”, a društva in zavodi niso videli še niti centa.

Denarja v občinski blagajni ni

Res je, denar je razdeljen, a pogodbe še niso podpisane, potrjuje direktorica občinske uprave Vesna Mikuž. Razlog je v tem, da v občinski blagajni trenutno ni dovolj denarja za vse. Mikuževa sicer pravi, da mestna občina ni nelikvidna. Priznava pa, da ima težave. “Imajo jih vse občine. Likvidnost v mestni občini je zagotovljena, zaenkrat zagotavljamo vse zakonsko opredeljene naloge in prevzete obveznosti,” zatrjuje. Plačuje se torej naložbe, denar za plače uslužbencev tudi je, ostalo pa je že druga zgodba. “Prilivi se zmanjšujejo. To je splošni problem občin v Slovenji. Delamo iz dneva v dan, iz tedna v teden. Premišljeno, katere obveznosti lahko prevzamemo in kdaj zapadejo plačila. Smo previdni in ne podpisujemo novih obveznosti,” dodaja in omenja, da bi bilo laže, če bi lahko raztegnili plačilne roke s 30 na 60 dni. A država tega ne dovoli.

“Ne smemo se več zadolžiti”

Občina bi morala najmanj mesec dni po podpisu pogodbe društvom, klubom in zavodom nakazati polovico denarja, drugo polovico pa po izvedenem programu. A dokler ga ni ali ni gotovo, da bo v roku v blagajni, pogodb na občini ne podpišejo. “Ker ne vem, če bomo denar lahko nakazali,” razloži Mikuževa, ki se zaveda, da so društva, klubi in zavodi v hudi stiski: “Ta mesec se bo treba odločiti, kaj narediti. Nekega manevrskega prostora pa nimamo.” Sploh ker bo morala občina v prihodnjih mesecih plačati precejšnje zneske za gradnjo centralne čistilne naprave, dodaja. Tudi dodatno zadolževanje, da bi lahko izplačali na razpisu dodeljen denar, ni možno, zatrjuje. Občina bo sicer najela 1,2 milijona evrov kredita, a bo tretjina šla za vračilo kredita banki SIB, 800.000 evrov pa za nujna vzdrževanja, na primer cest, šol in podobno. S tem kreditom bo zapolnila z zakonom določeno kvoto, do katere se lahko zadolži.

V društvih, klubih in zavodih, kjer ogromno dela opravijo prostovoljno, sicer razumejo, da so časi težki, a jim to kaj prida ne pomaga. Stiska je povsod že huda.

Trenerji ne morejo delati brezplačno

V Kajak klubu Soške elektrarne, denimo, krpajo iz meseca v mesec kot vedo in znajo. Znesek sofinanciranja so jim z lanskih 49.200 že tako znižali na 36.580 evrov, a niti tega niso prejeli. Z dobavitelji in ostalimi se sproti dogovarjajo za odložena plačila, v upanju, da bo denar čim prej prišel. Problem pa je, ker niti trenerjev ne morejo plačati. Če denarja občine ne bo v mesecu dni, bodo morali najeti kredit, pravi tajnik Branko Brezigar, ki poudarja: “Kdo bo pa še obresti plačal, če ga bomo prisiljeni najeti?” Obenem opozarja, da se s težavami ukvarjajo vsako leto, ker je sistem napačno nastavljen. “Predpise bi morali prilagoditi življenjski situaciji, namesto tega pa so togi in nerealni, vodeni po birokratsko,” pribija.

V podobni stiski so, denimo, odbojkarji, ki plačujejo dva trenerja - za moško in za žensko ekipo. Ker občina še ni nakazala denarja z razpisa, so že morali najeti kredit, da lahko sploh delujejo. “Mi ne moremo na tak način 'financirati' občine,” je razočaran Miha Mačus, predsednik Odbojkarskega kluba Gorica (odbojkarice) in član izvršnega odbora Športnega društva GO šport (odbojkarji). Strinja se z Brezigarjem, da bi morali spremeniti sistem financiranja. Znesek, ki ga dobijo od občine, se je od lani znižal z 42.000 na 33.000 evrov za vsako društvo.

“Recimo, da se še sprijaznimo s tem, da se znižajo zneski. Ne pa za tolikšne vsote. Poleg tega pa še tega denarja ne nakažejo,” opozarja, da jim gre za nohte. K sreči so se z enim od sponzorjev dogovorili za podpis nove pogodbe, pravi Mačus, “sicer bi lahko kar zaprli vrata ...” Z enakimi težavami se ukvarjajo nogometaši, košarkarji ...

Prebijajo se, kot vedo in znajo

Prebijanje “iz rok v usta” in vsakokratno dogovarjanje za odložena plačila za storitve in material so stalnica bolj ali manj tudi v vseh ostalih društvih, ki se kljub temu trudijo čim bolj kakovostno izvesti svoje programe - od mladinskih in kulturnih do športnih in socialnih. “V društvih delamo prostovoljno, velikokrat se iz svojega žepa dajejo prispevki, da se peljejo stvari naprej. Kako bi, na primer, delal javni zavod, če do 15. junija ne bi dobil niti centa?” se, na primer, retorično sprašuje predsednica Medobčinskega društva prijateljev mladine Iva Devetak.

MITJA MARUSSIG