Družba Alpacem občini Kanal ob Soči darovala dva milijona evrov
Danes je družba Alpacem cement občini Kanal ob Soči darovala dva milijona evrov. Namenjeni bodo predvsem naložbam na področju šolstva, prometne varnosti, javne razsvetljave in kanalizacije.
KANAL OB SOČI > Danes sta donatorsko pogodbo na slovesnosti na sedežu občine Kanal ob Soči slovesno podpisala predsednik uprave družbe Alpacem cement, dr. Tomaž Vuk in župan kanalske občine Miha Stegel. Dva milijona evrov težka donacija je namenjena naložbam, za katere načrti so že na mizi. Začele naj bi se prihodnje leto in se zaključile v letu 2027.
Glavne pridobitve za občino v tem obdobju bodo prizidek in obnova kuhinje v osnovni šoli Kanal, izboljšanje elementov prometne varnosti v okolici OŠ Deskle in obnova tamkajšnjega otroškega igrišča. Na področju infrastrukture se obeta obnova in ureditev javne razsvetljave, kjer je ta še slaba, na območju Deskel, Anhovega, Gorenjega polja in Močil. Posodobljena bo še kanalizacija v Anhovem in v Gorenjem polju.
Župan Miha Stegel je po podpisu pogodbe poudaril: “Donacijo Alpacem Cementa razumemo kot signal podjetja, da želi biti konstruktiven partner občini in da želi spoštovati dogovore in predpise. Donacija pomeni pospešitev razvoja občine in tudi izpolnitev obveznosti iz sporazuma med podjetjem in nami iz leta 2006, kjer se je nekaj časa zatikalo. Ta sporazum je zdaj zaključen. Nadaljujemo na novih temeljih in upam, da tudi s konstruktivnim reševanjem nekaterih težav, ki se na območju industrijske cone vlečejo že desetletja, kot je vodarna Močila in vodooskrba v industrijski coni. Ne glede na donacijo se bo občina še naprej enako zavzeto borila za zdravo okolje.”
Prvi mož darovalca, predsednik uprave Alpacem Cementa, dr. Tomaž Vuk, je nadaljeval enako spravljivo: “Za donacijo smo se odločili, ker smo vpeti v ta prostor. Gre za korak k normalizaciji odnosov z občino. Skupaj moramo reševati probleme v tem prostoru. Verjamem, da se bomo vsi potrudili v tej smeri. Več kot 200 naših delavcev je občanov Kanala ob Soči. Zainteresirani smo za to, da se infrastruktura tu razvija in da bo tu dobro živeti. Pomoč občini in sodelovanje nista bila nikoli pod vprašajem, iskali pa smo ustrezno pravno podlago, ker je bila tista iz starega sporazuma preživeta. Tudi v prihodnosti bomo iskali načine za konstruktivno sodelovanje. Ob tem se je treba zavedati, da ima marsikakšna težava med nami dolgo zgodovino, kot na primer vodarna Močila. Zadeve so kompleksne in terjajo nekaj potrpljenja, da jih razrešimo. Menim, da smo na dobri poti in da bi se zadeve glede vodarne lahko premaknile k želeni rešitvi prihodnje leto.”
Vuk ocenjuje, da ima proizvodnja cementa v Sloveniji še perspektivo. Družba posluje dobro. Delavci bodo prejeli božičnico. Za poslovanje v prihodnjem letu se ne boji, za daljše časovne obdobje pa je kar nekaj neznank: “Trenutno besedilo slovenske zakonodaje postavlja tako visoke zahteve glede čistoče naših izpustov, da jih s trenutnimi tehnološkimi rešitvami, ki so na trgu, še ne moremo doseči. Verjamem, da se bomo s pristojnim ministrstvom in vlado lahko dogovorili za razumno rešitev, ki bi proizvodnjo cementa v Sloveniji ohranila. Del našega razvojnega načrta do leta 2030 so namreč že pripravljene tehnološke rešitve v smeri ogljično nevtralne proizvodnje cementa. Če se bomo z državo sporazumeli, bi izvedli naložbo z vgradnjo tehnologije zadnje generacije, ki je ta čas na voljo. Z njo bi še zmanjšali naš vpliv na okolje.”
