Država odteguje pomoč za energetsko obnovo šolskega centra
Občina Tolmin je v petek doživela hladen tuš. Država, kot kaže, odteguje obljubljenih 2,3 milijona evrov za energetsko prenovo šolskega centra, ki jih prispeva v glavnem EU. Danes bo znano, kako se bo odzvala občina.
TOLMIN > O tem, kakšna so ozadja odločitve države, kako se bo občina z njo soočila in kako ukrepala, kaj to pomeni za največjo načrtovano dveletno naložbo, bo tolminski župan Uroš Brežan govoril danes na tiskovni konferenci. Že v vabilu nanjo pa so zapisali, da je odločitev ministrstva po mnenju občine neutemeljena in sporna.
Vse so pripravili...
V agenciji Golea so izračunali, da letna poraba energije v objektu z ogrevalno površino 11.000 kvadratnih metrov znaša 1500 megavatnih ur, od tega 1100 za ogrevanje in 400 za oskrbo z elektriko. Za to potrošijo približno 140.000 evrov na letno. Pričakujejo, da bodo po sanaciji prihranili približno 55.000 evrov.
V pričakovanju znatne pomoči od EU so se v Tolminu temeljito pripravili na načrtovano dveletno naložbo v prenovo celotnega oboda šolskega centra. V proračuna za letošnje in prihodnje leto so vnesli tudi svoj prispevek, ki znaša pol milijona evrov. Na ministrstvo za infrastrukturo so že januarja poslali tehnično dokumentacijo, ki sta jo pripravila projektantka Lidija Manfreda in agencija Golea. Ker bodo center obnavljali in za to ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, so takoj po potrditvi naložbe nameravali objaviti javni razpis za izbiro izvajalca del.
Načrtovali so, da bodo med poletnimi počitnicami obnovili pročelja na severni strani šolskega centra, prihodnje poletje pa na južni. Nameravali so tudi urediti električno inštalacijo ter ogrevanje sanitarne vode s toplotnimi črpalkami.
Sanacija je nujna
Kako se bo zgodba odvijala v novih okoliščinah, je neznanka. Dejstvo pa je, da je obnova šolskega kompleksa za občino prevelik zalogaj, če bi ostala brez pomoči EU in državne. Rešitve išče že dolgo, sicer pa je lani z lastnimi 500.000 evri uspela vsaj obnoviti streho.
Nujno pa je nadaljevanje dela, saj okoli 700 uporabnikov dotrajanih stavb, od malčkov v vrtcu preko osnovnošolcev in gimnazijcev do vzgojiteljev in učiteljev, pozimi in zlasti v vetrovnem vremenu v učilnicah zebe. Zato so občasno pri pouku oblečeni v bunde. In zaradi izgub toplote je ogrevanje dražje.
NEVA BLAZETIČ