Država razlike odpravlja sebi v prid tako, da ustvarja nove
S pravkar uveljavljenim davkom na nepremičnine bomo visoko ceno plačali vsi. Morda še najmanjšo občine, ki bodo letos in do leta 2017 dobile skoraj toliko, kot so v letu 2012 odmerile nadomestil za stavbna zemljišča.
GORIŠKA > Ker bo nepremičninski davek višji, bo razliko pospravila v žep država in z domnevnim poenotenjem davka glede na vrednost nepremičnin ustvarila v nebo vpijoče razlike.
Občine so se novemu davku na nepremičnine upirale prej skromno kot ne. V prihodnjih treh letih jim bo namreč država iz svojega novega prihodka za polnjenje vsemogočih lukenj namenila toliko, kot so leta 2012 odmerile nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) oziroma jim bo od njih odškrnila polovico davka od javnih stavb. Če bo v proračunih torej le malenkost manj denarja kot doslej, bo toliko večja luknja zazijala pri davčnih zavezancih. Ker se NUSZ in vrednost nepremičnin od občine do občine razlikujeta, bodo med njimi nastale velikanske razlike pri polnjenju državnega primanjkljaja.
“Kazen” izhaja iz prehodnih določb
Med vsem ostalim je država z davkom na nepremičnine (DN) želela odpraviti, resnici na ljubo, velikanske razlike v obremenitvi občanov z NUSZ in vrednost nepremičnin realneje oceniti. S tem je občinam odvzela eno poslednjih orodij za samostojno vodenje prostorske politike, s prehodnimi določbami zakona pa ustvarila nove, v nebo vpijoče razlike sebi v prid. Letos in v prihodnjih dveh letih bodo davkoplačevalci občin, kjer so bila nadomestila najnižja, morali državi odšteti nekajkrat več denarja, kot tisti, ki so doslej plačevali višja nadomestila. Po sili zakona bodo radodarni do države tudi davkoplačevalci občin z najvišje ocenjenimi nepremičninami.
Najmanj NUSZ v goriški statistični regiji so po podatkih ministrstva za finance oziroma davčne uprave odmerili v občinah Kobarid (95.000 evrov), Bovec (105.400 evrov) in Renče - Vogrsko (120.000 evrov) in malenkost manj naj bi v prihodnjih treh letih tudi dobile. Ker naj bi sočasno v teh občinah pobrali nekajkrat več novega davka, bo razlika šla državi. Občan Kobarida bo tako luknjo polnil s 94, Bovca s 184, občine Renče - Vogrsko pa s 127 evri letno vse do izteka prehodnih rešitev v dobro države.
Najmanj razviti bodo polnili luknjo
Primerjava s koeficientom razvitosti pokaže, da bodo najmanj razvite občine najbolj polnile državno luknjo. Torej prav tiste občine, ki bi jim lastnikom nepremičnin “odvzet” denar prišel najbolj prav, a ga z NUSZ niso upale zaračunati, da ne bi še poslabšale svojih slabih ekonomskih razmer.
Državi radodarni bodo tudi lastniki nepremičnin v občinah, ki so imele višje odmerjen NUSZ, a so njihove nepremičnine ocenjene visoko. V regiji najbolj izstopa občina Kanal, ki je imela 560.000 evrov NUSZ, zbrali pa naj bi kar 1,7 milijona evrov davka in ga 1,14 milijona podarili državi. Nič dobrega se ne obeta niti občinama z najvišje odmerjenim NUSZ - Novi Gorici in občini Šempeter - Vrtojba.
Pač pa bo do države najmanj radodarna Idrija, ki ima sočasno visok NUSZ, a nizko ovrednotene, dejansko v regiji tudi najstarejše nepremičnine. Namesto 831.400 evrov odmerjenih nadomestil, naj bi letos zbrala 1,2 milijona evrov davka in državi dala 415.808 evrov oziroma 35 evrov na občana.
Obrat čez tri leta v dobro države, a ne tudi vseh občin
Potem ko bo v prehodnem obdobju povprečen občan Kanala ali Bovca državno luknjo napolnil s približno 6.000, Idrijčan pa 1.200 evri, naj bi polovica davka dejansko pristala v občinskih proračunih.
Naj bi, pišemo, ker je ministrstvo davek preračunalo na popolno plačilno disciplino ali sposobnost, ki ju ne gre pričakovati. Tudi naš preračun na občana služi zgolj primerjavi za vtis, kakšno krajo občinam uprizarja država. Finančne luknje bodo dejansko polnili le lastniki nepremičnin.
S polno uveljavitvijo zakona, ko se bo iztekel tudi preračun davka od 80- oziroma 90-odstotne vrednosti nepremičnin, bo večina občin s polovico njim namenjenega DN, znižanega za davek na javne stavbe, prejela precej več kot sedaj znašajo NUSZ in ostali premoženjski davki.
Slaba tretjina občin pa s polovico davka ne bo dobila toliko, kot ji sedaj navržejo visoko odmerjena nadomestila. Na severnem Primorskem so take tri. Novi Gorici, ki ima odmerjenih 3,9 milijona evrov NUSZ in naj bi zbrala 6,1 milijona DN, bo zmanjkalo kar 905.000, Idriji 221.000 evrov. Primanjkljaj Šempetra-Vrtojbe z 810.760 evri NUSZ in 1,57 milijona evrov pričakovanega DN pa bo 41.000 evrov.
SAŠA DRAGOŠ