Država za obnovo drežniške cerkve ne bo dala več, kot je obljubila
Zaradi razjasnjevanja obveznosti države in župnije pri popotresni obnovi mogočne drežniške cerkve Srca Jezusovega z vsemi dodatnimi deli za njen lepši videz se bodo dela zavlekla v prihodnje leto. Z državnim in župnijskim denarjem bo sakralni in kulturni spomenik dobil trdno in lepo podobo, kar pa ne bo poceni.
DREŽNICA> Vzrok zapleta je v tem, da v drežniški župniji menijo, da so upravičeni do več nepovratnega denarja za popotresno obnovo cerkve Srca Jezusovega, državna tehnična pisarna (DTP) pa trdno stoji na stališču, da so v mnogih pogovorih vse razčistili in da je država svoje obveznosti poravnala.
Država bi lahko dodala kvečjemu petino več, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Ta vsota pa bi že znašala več kot polovico predlaganega aneksa.
Kot pravi vodja državne tehnične pisarne Stanislav Beguš, drežniška cerkev po potresu leta 2004 ni bila hudo poškodovana. “Po ogledih sta se ministrstvo za okolje in župnija ob navzočnosti kobariške občine dogovorila o popotresni sanaciji, ki je zajemala tudi obnovo, poudarjam obnovo, ne pa zamenjave strešne kritine, in sicer samo tam, kjer je puščala. Po pripravi vloge za državno pomoč v višini 310.000 evrov je s strani župnije izbran izvajalec Gras iz Ljubljane maja začel delati,” uvod v popotresna obnovitvena dela pojasnjuje Beguš.
Med obnovo so v DTP opazili, da posegi brez njihove vednosti dobivajo nedogovorjene razsežnosti. “Zato smo zahtevali analizo vsega opravljenega dela in ugotovili razliko med popotresno obnovo in željami župnije,” zaplet predstavlja vodja DTP. Poudarja, da v nobenem primeru ne sme vlagati več, kot terja projekt: “Ne smemo pozabiti, da gre nepovratni popotresni denar iz žepov vseh slovenskih davkoplačevalcev.”
Izkazalo se je, da so izvajalci del pri obnovi za 250.000 evrov presegli s strani države odobrena sredstva. Gradbeni referent pri Koprski škofiji Branko Hlača pojasnjuje, da se je na fasadi pokazalo več poškodb, kot so prvotno ocenili.
“To razliko smo poskušali uveljaviti z aneksom v višini 100.000 evrov, vendar ni šel skozi. Druge cerkve so v podobnih primerih uspele. Če bi vedeli, da nas bo fasada stala toliko, je sploh ne bi obnavljali. Cerkve ne moremo pustiti napol urejene, zdaj pa je tudi čas, da jo temeljito obnovimo, zato bo župnija prevzela dodatne stroške. Tudi izvajalca del je bilo treba takoj izplačati, da delavci ne bi ostali praznih rok.” Beguš vztraja, da pri oceni škode in projektu ni bilo napak.
Vsi drugi dodatni stroški gredo na račun bakrene strehe. Niso problematični. V župniji so jih načrtovali in zanjo več let varčevali.
Obnovljena drežniška cerkev bo v prihodnje še lepše prizorišče sakralnih in tudi kulturnih dogodkov. Velja za romarsko cerkev, za domačine pa ima poseben pomen tudi zato, ker so jo njihovi predniki pred stotimi leti zgradili tako rekoč z golimi rokami.
NEVA BLAZETIČ