Državnega centra ni od nikoder

IDRIJA> Občina je CID leta 2010 oblikovala za usklajeno in organizirano varstvo kulturne dediščine in razvoj turizma. Po hkrati sprejetih državnih smernicah naj bi država ustanovila še svoj center za upravljanje z državno dediščino v Idriji. Domači CID pa naj bil osrednje posvetovalno telo za vse upravljavce. Medtem ko državni center ni še niti oblikovan, naj bi se CID s pravkar opravljenim prenosom dejavnosti turizma vsaj napotil proti svojemu namenu.

Domujejo v “jami brez dna”

Prenos za zdaj pomeni, da sta CID okrepili svetovalka razvojne agencije ICRA Tadeja Bezeljak, ki bo fizično ostala v agenciji, in Mirka Rupnik, ki s sodelavko študentko dejavnost TIC ohranja v jašku Inzaghi. Kot je ocenil direktor CID Sebastjan Poljanec, je s tem ekipa popolnjena. Ostajajo pa problemi.

Glavnino njihovih delavcev namreč zaposluje upravljanje nekdanjega dijaškega doma. Ta pa je, kot na svetih občine pogosto potarna Poljanec, jama brez dna. Zastareli nekdanji samostan, ki ga je ministrstvo za šolstvo preneslo na občino Idrija po preselitvi večjega dela Centra za izobraževanje in usposabljanje pod posebnimi pogoji v osnovno šolo, je potreben celovite obnove. Ker občina, ki je objekt dala v upravljanje CID, zanj nima denarja, ga ta žre.

Samo za ogrevanje objekta s skoraj 3000 kvadratnimi metri površine porabijo mesečno več kot 10.000 litrov kurilnega olja. Manj kot polovično zasedeni samski dom v tej stavbi s 141 ležišči in še slabše zasedeni mladinski hotel s 43 ležišči sicer CID navržeta nekaj denarja, a glavnino ga daje občina. Po podatkih Supervizorja je v poldrugem letu za to odštela 259.457 evrov.

Medtem pa občina sama oziroma s pomočjo zunanjih izvajalcev pripravlja tržno strategijo turistične destinacije Idrija in celo odmikajočo se poskusno uvedbo enotne vstopnice za vsaj del idrijskih muzejev. Na drugi strani pa je CID dala v upravljanje Akvarij M. A zanj, kot pravi Poljanec, opravljajo le vlogo “prerazporejevalca” denarja in imajo pri tem vrsto težav. Te so, kot je potrdil direktor Dejan Gmajnar, odveč tudi ekipi akvarija.

Narobe svet pride prav državi

Svet CID je letos sicer sprejel obsežen program dela, občina pa je v proračunu vse denarne postavke, namenjene pospeševanju turizma, združila namensko za CID. Zaposleni v njem pa so skeptični do možnosti za uresničitev programa.

Tavanje CID pride prav državi, ki že tri leta odlaša z oblikovanjem svojega centra. “Naša skupina za Unesco še vedno deluje, a povsem voluntersko. Prihodnje leto nas čaka poročanje Unescu o upravljanju z dediščino. O čem bomo poročali, ko pa dobršen del te še vedno nima upravljavca,” se sprašuje Tatjana Dizdarevič iz Rudnika v likvidaciji, ki s svojo in z Unescovo dediščino živega srebra še vedno upravlja po svojih močeh.

Poslancu Samu Bevku, ki v DZ nenehno priganja k oblikovanju državnega centra, je generalni sekretar vlade Božo Predalič marca celo pojasnil, da monitoring zaprtega rudnika, ki naj bi ga opravljal ta zavod, ne pride v poštev. To pa je bila skupaj z vzdrževanjem nezalitega dela jame najpomembnejša dejavnost, zaradi katere se z oblikovanjem tega zavoda resnično mudi. Upravljanje z dediščino, za katero je v Idriji s kopico sicer nepovezanih upravljavcev bolj ali manj poskrbljeno, za novo vlado v sedanji krizi prav gotovo ne predstavlja pomembne naloge.SAŠA DRAGOŠ