“Duh ne pozna krize”

AJDOVŠČINA>Vse bolj se uveljavlja kot pesnik in pisatelj, je tudi član različnih kulturnih združenj in pobudnik številnih glasbenih projektov.

“Življenje je seštevek trenutkov. Zapišem lahko, da sem bil vse življenje na preži. Kako ustvarjati, kako delati, kako zaljšati trenutke, tako drugim, kakor sebi. Takšen sem še vedno in takšen kanim ostati. Hrepeneč! Ne spodnese me nobena ujma in stvari rešujem s soncem,” pravi o sebi Miran Rustja. Zato tudi v časih, ki niso naklonjen ne umetnosti, ne umetniku, ne razmišljujočemu človeku, ostaja optimist.

Živi z glasbo

Rustja glasbi ni posvetil samo profesionalnega dela svojega življenja, pevcem in prepevanju posveča tudi svoj prosti čas. Že pri svojih dvajsetih letih je vodil tri pevske zbore, poklicno pot je začel kot glasbeni pedagog na osnovnih šolah, sedaj poučuje glasbeno umetnost na novogoriških srednjih šolah. Trenutno vodi sedem pevskih zborov v vseh sestavih v Vipavski dolini, na ožjem Goriškem in v zamejstvu. Veliko komponira in njegov opus obsega že več kot 500 različnih skladb.

Še posebej ga cenijo kot avtorja zahtevnih skladb za večglasno petje in instrumentalno glasbo. Komorni zbor Ipavska je med drugim na regijskem tekmovanju pevskih zborov in malih pevskih skupin v Postojni za Rustjevo skladbo Zaljubljenka prejel priznanje Marijana Gabrijelčiča za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe. Moški pevski zbor Srečko Kosovel in Ipavska pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka pripravljata zgoščenko Rustjevih avtorskih del.

Njegovo delo poznajo tudi najmlajši, saj je uglasbil pravljico Juri Muri v Afriki in otroško opereto Mucin dom. Pri založbi Lipa je izšla njegova pravljica Joj, balončki, izdal je tudi štiri samostojne pesniške zbirke Našel sem izgubljene spomine, Veter pomladnih angelov, Zvoki sonca in Ponovno domov ter knjige razmišljanj oziroma esejev Kako biti in ostati bolan, Bolehne razdalje in Nebesni madeži.

O upokojitvi ne razmišlja

O upokojitvi ne razmišlja. “Če naredim nekakšno inventuro na moje dosedanje delo, ne bi smel imeti razloga za nezadovoljstvo. Nikdar nisem razmišljal o smiselnosti nekega početja, kajti kar delam, počnem z veseljem. Materialnosti so vselej ob strani in zaradi tega sem svobodnejši. Ne dovolim si neke socialne tišine. Kaj to pomeni? Zame upokojitev ne obstaja in o njej ne razmišljam. Pestrosti, ki se pletejo v mojih ustvarjalnostih, želim ohranjati v kondiciji in z nezmanjšano močjo. Le takšen lahko prehodim meni usojeno pot po tej naši zemlji. Z vami, seveda, spoštovani prijatelji,” pravi Rustja. In ob prazniku še želi: “Res je, nekam celo modno je govoriti, da smo v krizi. Vendar! Spoštovani občani in spoštovane občanke. Morda številnim res ni lahko. Zna pa biti lažje, če bomo znali biti skupaj v pravem času in na pravem kraju. Da to zmoremo, dokazujemo sproti, kajti Duh ne pozna krize, le z možnostmi mu moramo postreči. V dolini pod Čavnom, na gričih okrog doline in na Gori nad njo namreč živijo in živimo dobri in pridni ljudje,” je še prepričan Miran Rustja.

ALENKA TRATNIK