Dušan Črnigoj: “Ni ga boga, ki bi delil delavcem, če nimajo kaj delati”

Črnigoj pa se, čeprav se je umaknil iz operativnega vodenja podjetja, za zdaj ne namerava upokojiti.

> Primorje je edino od velikih slovenskih gradbenih podjetij, ki še stoji. Gospodarska zbornica je pred kratkim opozorila, da je za našo državo nujno ohraniti gradbeništvo. Je torej Primorje nacionalni interes?

“Na nacionalni interes ne dam veliko, to je leporečje. Če je gospodarski interes ohraniti gradbeništvo, je zaradi javnih naložb. In tudi pri javnih naročilih bi morali zgodbo začeti na novo. Zdaj velja pri oddaji naročil le kriterij najnižje cene. Ta je povzročil, da smo vsi gradbinci v Sloveniji v nezavidljivem položaju.”

>Pravite, da so težave gradbincev nizke cene, a eden od pogosto slišanih očitkov pravi ravno nasprotno: da so bile cene slovenskih gradbincev previsoke in da je država preplačala njihove storitve.

“To je ocena, ki velja v javnosti. A mislim, da ne drži. Pri vseh licitacijah na avtocestnem programu so navsezadnje nastopali tudi tujci. Pa so kljub temu večino del opravila slovenska podjetja, mogoče zato, ker so se bolje organizirala, ker so imela več resursov in s tem nižje cene.”

Če pade Primorje, bodo domači le podizvajalci

>Denimo, da se zgodi črni scenarij in Primorje ne zdrži pritiska. Kaj bi se v tem primeru zgodilo s slovenskim gradbeništvom?

“Nič se ne bi zgodilo, Primorje bi propadlo, druga manjša podjetja bi se začela organizirati, a ne bi imela referenc za nastop pri večjih projektih in ne bi bila konkurenčna tujcem. Primorje, je, denimo, edini gradbenik na Balkanu z referencami za gradnjo velikih hidroenergetskih central. In eno redkih z referencami za mostove z velikimi razponi. Tujci bi prihajali s podružnicami in začeli pobirati pomembne posle, tiste, ki so referenčnega pomena. Domači gradbinci pa bi bili podizvajalci. Tuja podjetja želijo priti v slovenski prostor - kar nekaj sto milijonov evrov novih poslov se pričakuje v Sloveniji, veliki projekti, kot je železniški in deloma cestni, bodo prinesli zaslužek, ki bi v primeru propada velikih šel v Avstrijo. To pomeni tudi nazadovanje gradbene stroke v državi.”

>Od koga je najbolj odvisna usoda Primorja?

“Usoda Primorja je najbolj odvisna od bank. Te morajo razumeti, da družba potrebuje likvidna sredstva in garancijsko podporo. V preteklih letih, ko smo gradili velike projekte, je bil letni prihodek v skupini Primorje 600 milijonov. Ker smo takrat veliko gradili, smo še danes obremenjeni z visokimi vrednostmi bančnih garancij za desetletno garancijsko obdobje za odpravo napak, ki je, mimogrede, odločno predolgo. To banke jemljejo kot izpostavljenost in nam danes zmanjšujejo garancijski potencial. Pridobili smo veliko poslov na območju držav nekdanje Jugoslavije, za kar potrebujemo nove bančne garancije. O tem se zdaj dogovarjamo z bankami in jih skušamo prepričati, da potrebujemo tudi likvidna sredstva. Po enem letu, ko je v Sloveniji veliko gradbenih podjetij propadlo, vsi dobavitelji zahtevajo, da se nabave plačuje tako rekoč vnaprej, česar prej ni bilo. Plačilni roki na projektih so 60 dni ali več, kar je odločno predolgo obdobje.”

>So to glavni razlogi za likvidnostne težave?

Težava je tudi v tem, da smo do leta 2008 gradili veliko stanovanj za trg. V trenutku, ko smo vstopili v krizo, smo imeli več kot 550 zgrajenih stanovanjskih enot. Danes imamo na teh projektih hipoteke - ta angažirana bančna sredstva nas bremenijo tudi z obrestmi. Število neprodanih stanovanj smo do danes že uspeli zmanjšati na 250.

>Zakaj takšne težave pri plačilih podizvajalcem?

“Stavbe smo zgradili, tudi s pomočjo podizvajalcev, nismo pa jih prodali. S podizvajalci iščemo možnosti za poplačilo in smo precej težav že rešili s kompenzacijami. Ampak tudi podizvajalci s propadom Vegrada, SCT, GPG, pri katerih niso uspeli iztržiti plačila, povečujejo pritisk na nas. Vsa ta podjetja so komitenti istih bank kot mi in banke bi morale situacijo razumeti ter se vanjo aktivneje vključiti. Na splošno banke premalo aktivno sodelujejo z gospodarstvom in so preveč toge, ortodoksne.”

>Torej se ne strinjate, da so banke povzročile težave s tem, da so s preveliko lahkotnostjo dajale kredite?

“Pred krizo da. Ob vstopu v krizo je bila polovica kreditov Primorja nezavarovanih. Sploh ni nihče vprašal po zavarovanju.”

>So banke naklonjenereševanju Primorja?

“S štirimi največjimi bankami se pogovarjamo in snujemo strategijo za izhod Primorja iz te situacije. Del strategije je dogovor, da bi za nekaj časa zaustavili plačevanje kreditov in podaljšali odplačilno dobo - naj povem, da so vsi ti krediti sedaj zavarovani. Drugi del pa so strukturne spremembe, s katerimi bi se v Primorju lahko še bolj očistili v kadrovskem in organizacijskem smislu.Prihranke pričakujemo tudi z intenzivnejšo odprodajo premoženja. Zato smo najeli revizijsko družbo PricewaterhouseCoopers, ki so jo kot primerno potrdile tudi banke. Po prvih razgovorih čutimo naklonjenost bank, a zadeva se odvija prepočasi. Za nas pa je čas usoden.”

Brez dela bo več kot 500 ljudi

>Katere konkretne ukrepe predvideva strategija?

“Začeli smo združevati naše hčerinske družbe, s tem bomo zmanjšali stroške poslovanja. Naši družbi Gradbinec in Gradis bomo priključili Primorju, v ostalih družbah smo zmanjšali strokovne službe. Nekatera področja bomo ukinili, združujemo delovne procese in se umerjamo v tujino. Tam smo nabrali za 150 milijonov evrov posla in še več ga bomo, če nas bodo banke podprle.”

>Kaj boste prodali?

“Vse nepremičnine, ki so nepotrebne, vsa zemljišča, ki smo jih kupili na zalogo, stanovanja, samske domove.”

>Ko govorimo o reorganizaciji, koliko delovnih mest manj to pomeni?

“Primorje ima trenutno 992 zaposlenih in moralo jih bo oditi najmanj 150. V skupini jih bomo od 2251 odpustili najbrž vsaj 400.”

>Je možno, da bo deldogovarjanj z bankami lastniška sprememba ali sprememba vaše osebne vloge? Je torej pričakovati, da bodo banke kot pogoj za pristanek na strategijo zahtevale vaš umik?

“Ni problema. Iz Primorja sem se že umaknil. Direktor v Primorju je od 31. maja 2010 Robert Brajdih. Vedno me omenjajo, ker sem toliko časa tu, a trenutno sem le predsednik upravnega odbora, ki ima nadzorno in ne izvršne funkcije, in direktor družbe Primorje Holding. S Primorjem in skupino Primorje operativno nimam takorekoč nič.”

>Je torej gospod Brajdih vaš naslednik?

“V tem trenutku da.”

>Se boste upokojili?

“Pogoje za upokojitev sicer imam, ampak dokler bom imel podporo naših lastnikov, bom deloval v upravnem odboru. Kar se tiče lastništva, mi nikoli ne bi bili lastniki Primorja, če v tistem času ne bi bilo evforije s prodajo deležev, ki smo jih morali kupiti predvsem od državnih družb KAD in SOD. Hoteli smo se zavarovati pred drugimi firmami, ki so želele kupiti Primorje.”

>Tujimi firmami?

“Tudi.”

> Zakaj ste si lastniki tako dolgo izplačevali dividende? Tudi v zadnjem obdobju, ko je bilo že jasno, da so na obzorju hudi časi?

“Dividende smo izplačevali v času, ko je Primorje dobro poslovalo. Skupina je bila založena z delom in je imela stabilen denarni tok. Dividende vedno potrjuješ za nazaj. Letos smo potrjevali bilančno stanje za prejšnje leto in nismo izplačevali dividend.”

>Se lahko zgodi, da eden od podizvajalcev predlaga stečaj?

“To je možno, ampak v bistvu smo v rokah bank. S podizvajalci se pogovarjamo, ker nestrpnost med njimi lahko rodi večje težave, ampak stečaj ni v interesu podizvajalcev.”

>Kaj pa prisilna poravnava?

“Prisilne poravnave se ne bomo nikoli šli. Ker prisilna poravnava ne reši firme, kakršna je naša. Ko prijaviš prisilno poravnavo, se posledično ne moreš prijaviti več na noben javni razpis, zato torej kasneje ni več novih prihodkov in sledi propad podjetja.”

>Vas skrbita vaša javna podoba in javna podoba podjetja?

“Da, zelo, ker sem se zanju trudil.”

>V lokalnem okolju ste si ustvarili velik ugled, prevzeli ste najvišje občinsko priznanje, po drugi strani pa se zdaj utrjuje vse bolj negativna podoba najprej vseh treh največjih gradbincev in nato vašega podjetja in vas. Kako se počutite ob tem?

“Počutim se krivega samo za to, da nisem pospešeno odpuščal ljudi že predlanskim in lani.”

>Ker?

“Ker sem verjel strategiji države, da bo nadaljevala z investicijskim ciklusom. Zato smo se tudi lani vključili v mehanizme ohranjanja delovnih mest. Ampak investicij ni. In ni ga boga, ki bi lahko delil delavcem, če delavci nimajo kaj delati. In to se je v Sloveniji zgodilo.”

>Če bi prej odpuščali ljudi bi bile torej zdaj težave manjše?

“Natanko tako. Žal mi je, da sem bil preveč socialen in sem preveč verjel državi.”

Mercedes - čista laž

>Kaj pa za mercedes, vam je žal?

“Nima mi česa biti žal. Sem lastnik dveh avtomobilov, letnikov 2007 in 2008. Oba sta znamke mercedes. To imam. Sram me je povedati, a kupil sem ju iz druge roke. Nekateri moji podizvajalci in kooperanti pa imajo nove.”

> Je torej družba Primorje kupila nov mercedes?

“To z mercedesom je čista laž. Kot direktor Primorja nikoli nisem imel službenega avtomobila za zasebno uporabo. Novega mercedesa nismo kupili. Naš mercedes je star tri leta, od leta 2008 nismo na Primorju kupili nobenega avtomobila, niti srednjega razreda.”

>Kako ste s politiko?

“Nimam problemov z njo, morda jih ima ona z mano.”

>Ste kdaj razmišljali, da bi se spustili v politično tekmo?

“Nikoli se ne bom spustil v tako tekmo. Ker ne morem prepričevati ljudi v eno in delati drugo.”

>Kako bi lahko gradbince reševala država?

“Bistveno je dvoje. Država bi morala vsem investitorjem sugerirati odnos, ki bil primerljiv s pogoji drugod po svetu. Z garancijskimi roki in garancijami smo prešli vse meje. Pred časom smo končali posel za državo v Sočergi, kjer je bilo potrebno ob dokončanju gradnje velike podporne sidrane stene mejnega prehoda dati garancijo za dobo, dolgo 15 let. Strošek take bančne garancije pa je nerazumno velik. Običajni roki v svetu so pet let. Na investicijskem področju naj se torej država uredi. Drugo pa je, da bi morala ljudem omogočiti, da pridejo do stanovanj. Ustvariti tudi fond najemnih stanovanj: zdaj ima priložnost, da jih pokupi, jih kasneje trži in s tem tudi vpliva na cene. Pa še to: država naj gradbincem, ki jih je med brezposelnimi prav gotovo od 30 do 40 tisoč, ne daje socialne pomoči, naj jim raje omogoči, da bodo delali in zaslužili. Če bi ti delavci sodelovali pri gradnji javnih stavb, bi državi nekaj ostalo. Sociala pa se ne vrača.”

>Vam je hudo zaradi ajdovskega nogometa?

“Zelo hudo. Predvsem zaradi nogometne šole. Ampak ko rešujem podjetje, ne morem hkrati reševati tudi vprašanje nogometa.”

VESNA HUMAR