Dvigajo se nove tančice s preteklosti primorskih žensk

RENČE> Renčanka Dora Arčon (v času bivanja v Aleksandriji z dekliškim priimkom Čotar) se je domov vrnila po mnogih desetletjih v Egiptu. Domačini so jo dobro poznali, saj je bila matičarka. Utrinek iz njene zgodbe, ki ga je v kulturnem domu podoživela Boža Jelerčič, je zgovoren: “Ko sem prišla domov, se mi je Vipava zdela, kot da bi se skrčila, po tem, ko sem videla Nil.”

Razstava zgodb

Jelerčičeva je z avtorico razstave o aleksandrinkah iz Renč Stazico Zorn to znano in vitalno Renčanko pred leti obiskala v domu starejših v Črnem vrhu, kjer je praznovala stoti rojstni dan.

Njena zgodba je ena mnogih, ki jih predstavlja razstava v prostorih KS. Da zgodba o aleksandrinki, ki je običajno del najbolj osebne, čustvene plati družinske zgodovine, najde občinstvo, pa je dolga pot.

To dobro ve Zornova, ki je dolgo zbirala pričevanja, zapise in predmete, povezane z življenjem egiptovskih izseljenk iz tega kraja.

Razstava, ki jo je Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče izpeljalo ob pomoči občine in KS, je nastala ob strokovni podpori Goriškega muzeja. Kustodinja Inga MiklavčičBrezigar poudarja dragocenost iskanja lastnih korenin. “Prej ali slej bomo morali ovrednotiti vlogo žensk, ki so dobrote iz naših vasi nosile naprodaj v Gorico in z iznajdljivostjo in pogumom rešile marsikatero družino,” pa je poudarila slavnostna govornica Darinka Kozinc.

Obogatena revija

Boža Jelerčič je v okviru revije Moda iz baula, na kateri so članice društva žena iz Prvačine, stare od 17 do 75 let, izvirne aleksandrinske obleke povezale z živimi zgodbami aleksandrink, v vlogi Dore povedala: “Ko smo prišle domov, je imel marsikdo veliko povedati. In od tega malo lepega. Ampak povem vam, da bi marsikatera tašča, mož in otrok umrl od lakote, če ne bi bilo naših šterlin. Veseli me, da so se časi spremenili in je prišel večer, kakršen je nocojšnji.” IM