Dvorane za rekreacijo premožnih?
Neuradno napovedan dvig davka na dodano vrednost z osmih na 20 odstotkov nekaterih izdelkov in storitev bi zelo prizadel športna društva, ki obsežno in kakovostno delajo z mladimi, saj je malo verjetno, da bi to, kar bi odvzela država, pokrile občine in vse revnejše gospodarstvo.
NOVA GORICA> Dvig DDV bi na Goriškem najbolj vplival na zasedenost glavne mestne dvorane in njenih pomožnih prostorov, ker je pač ta objekt najkakovostnejši in najdražji. Lastnik velike dvorane in dela spremljajočih prostorov je občina, upravlja pa jo OŠ Milojka Štrukelj. Dvig DDV bi torej precej vplival na poslovanje šole in občine, ki preko vsakoletnega razpisa za šport prispeva glavnino denarja za najemnine športnih objektov za mlajše selekcije.
Uporabniki so zaskrbljeni. Predsednica odbojkarskega prvoligaša Hit Nova Gorica Nataša Frelih je povedala: “Mi smo se že pred novo sezono zaradi pomanjkanja denarja odločili za selitev članske ekipe iz mestne dvorane v športni park, kjer je najemnina nižja. Zvišanje davka bi pomenilo, da bomo imeli manj denarja, kar bi gotovo povzročilo, da bi bilo treningov za mlade na splošno manj in jih bilo še več prepuščeno cesti.”
V OK Hit Nova Gorica v mlajših selekcija vadi čez sto otrok - mlajši trikrat tedensko, starejši štirikrat, mladinke pa vsak dan. Podoben obseg dejavnosti in s tem potreb po urah v dvoranah ima novogoriški odbojkarski prvoligaš Go Volley, katerega baza sta (za starejše) novogoriški športni park in telovadnica v Prvačini. Predsednik Uroš Stanič pravi: “Kaže, da v interesu te države ni, da bi kakovostni šport preživel. Do društev s kakovostnim delom se država obnaša kot do zaslužkarjev, kar je povsem zgrešeno.”
Največji najemodajalec športnih objektov v Novi Gorici je Športni zavod, direktor Uroš Jug opozarja še na nekatere posledice morebitnega dviga DDV: “Sam ne vidim glavne težave v tem, da objektov ne bi imeli zasedenih. Terminov je celo premalo in imamo pritisk raznih rekreativnih skupin. Težava bi nastala, če ne bo nikogar, ki bo kril minus, ki bi zaradi višjega davka nastal pri obsegu javnega denarja za šport. Že sedaj se soočamo z dolgovi za najemnine. Morali smo ubrati tudi sodno pot, a nastaja vprašanje izterljivosti takšnih dolgov od obubožanih društev. Lahko se zgodi, da bomo imeli v objektih manj kakovostnega športa mladih in več rekreacije tistih, ki so pač objekte sposobni plačati.”
Največ dela s preračunavanjem med športnimi društvi bi imeli v društvu Mladi nogometaš, kjer v nogometni šoli vzgajajo 450 mladih nogometašev.
Vodja šole Branko Klanjšček pravi: “Strošek najemnin za našo šolo znaša letno 12000 evrov. Zato vsaka takšna sprememba prinese za sabo potrebo po precejšnjem dodatnem denarju. Od sponzorjev je za najmlajše selekcije težko pričakovati, da bodo nadomestili izpad. Letos bomo delali tako, kot smo zastavili, kaj bo prihodnje leto, pa bomo še videli. Veliko bo odvisno od tega, koliko denarja za šport bo v novem letu zagotovila občina in po kakšnih merilih bo pripravljen nov razpis.”
IGOR MUŠIČ