Edini skupni projekt po zlu?
Gremo naprej! Tako nekateri severnoprimorski župani na kratko odgovarjajo na vprašanje, kaj za snovanje regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Stari Gori pomeni odločitev sveta Občine Ajdovščina. Kaj storiti zdaj, pa je že nekaj drugega in o tem se bodo župani šele morali pogovoriti. Kajti na nitki visi edini skupni projekt 13 občin.
SEVERNA PRIMORSKA > “Ni nam bilo dano niti povedati, zakaj smo pozivali župana Poljšaka. Gre za skoraj 40 milijonov evrov vreden projekt, za 40 ali 50 delovnih mest, za evropski denar, ki lahko odleti. Zato smo šli v akcijo in Ajdovce skušali prepričati, nikakor ne izigrati, da je ta rešitev tudi zanje najugodnejša. Ker ko bo RCERO deloval in bo v lasti občin, bomo mi diktirali tempo!”
Tudi tako je briški župan Franc Mužič včeraj komentiral sklep sveta Občine Ajdovščina, da ne bo znova glasoval o nadaljnjem sodelovanju občine v projektu RCERO. S tem ostaja v veljavi njihova odločitev, da bodo v center odvažali mešane smeti z Ajdovskega, a za projekt ne bodo več nič prispevali.
Kaj bodo naredili, se bodo šele dogovorili
Ko je pozno spomladi podobno ravnala Občina Idrija, je znesek, ki bi ga še morala vložiti v projekt, vreden 47 milijonov evrov, prevzelo šest občin iz ožje Goriške. Če bo obveljala odločitev Ajdovcev, pa bodo morale ostale partnerice nekje stakniti še dobrih 1,2 milijona evrov.
Kaj bodo naredili, se bodo še dogovarjali. Tako novi zaplet komentira novogoriški župan Matej Arčon in podobno pravita Mužič, ki je v sredo bil v Ajdovščini, in predsednica sveta regije ter kobariška županja Darja Hauptman. “Vsi župani skupaj bomo morali sesti in se pogovoriti, kako in kaj naprej,” je dejala. Dodaja, da bo treba malo prespati.
Kot pravi, je ajdovski primer drugačen od idrijskega, ker so se v tej občini za podoben korak odločili dovolj zgodaj in so potrdili odlok o ustanovitvi javnega podjetja za RCERO. Zdaj pa... “Projekt ostaja, a stvari ne nek način blokira Občina Ajdovščina. Upam, da se tam zavedajo odgovornosti,” razlaga Hauptmanova. Po njenih besedah je razlika tudi v tem, da so se v Ajdovščini za svojo pot odločili kasno in jih ne zanima, kaj bo zdaj in ali je dvanajst občin izigranih. Obenem, razlaga, “se projekt ne nadaljuje in denarja ne bo, če vse občine ne potrdijo odloka o javnem podjetju.”
Ne znajo se dogovoriti niti o enem projektu “Kot regija ne zmoremo izpeljati niti enega skupnega projekta in dobiti nepovratnega denarja. Sprašujem se, kako bomo delali naprej. Žalostno je, da smo se toliko let pripravljali na ta projekt, pa pet pred dvanajsto nekdo reče, da se ne gre več,” dodaja.
Hauptmanova še ne napoveduje, kdaj bo 13 županov spet govorilo o tej temi. Zato pa Mužič, ki ravnanje Ajdovcev jemlje za skrajno neodgovorno, pravi, da se bodo v prihodnjih dneh s tem soočili s še petimi goriškimi kolegi. “Naredili bomo strategijo, kako naprej. Vemo, da imamo čas dobiti gradbeno dovoljenje do konca leta, računali smo, da bi ta mesec rešili problematiko z Ajdovščino in manjše težave s Starogorci. Zdaj bomo do konca novembra skušali poiskati rešitve,” je povedal in dodal, da najbrž lahko ukrepajo tudi po pravni poti.
Mužič: lahko bomo ob denar za center
Briški župan poudarja še, da so v preteklosti ravno zaradi Ajdovščine izgubili kar nekaj časa za projekt, da so ga kljub vsemu precej pocenili, da so tudi Ajdovci doslej podpisovali vse dokumente, da so bili tudi nekateri tamkajšnji svetniki zgroženi, da utegne država svoj in kohezijski denar za RCERO preusmeriti drugam. “To bi bilo najhuje! Zato smo pritiskali, da bi v Ajdovščini spremenili pogled,” trdi.
Sicer tudi poteze Idrije ne jemlje kot “regijskotvorne”, kot se je izrazil, a po njegovem ni bila kritična. Ob tem pa opominja: “Ne more biti, da ko je treba dati denar, ne bi bili v regiji, ko ga je možno dobiti, kot je bil primer koncesijska dajatev od iger na srečo, pa se vse do Idrije vsi čutijo 'Goričane'.”
AMBROŽ SARDOČ
