Egipčanke Nadja, Mira in Majda za bulo
Ravnateljica Čipkarske šole Idrija Metka Fortuna je minuli teden osnov klekljanja poučevala tri zagnana dekleta - mamo Nadjo, hčerko Miro in prijateljico Majdo. Imena ne izdajajo, da gre za Arabke, tretji in četrti rod izseljenk v Aleksandrijo iz Bilj, ki so naslednicam - svetovljankam - globoko vcepile slovenstvo in tudi nekaj ljubezni do čipk.
IDRIJA > Nadja, v Egiptu uradno Salva, je čipke prvič videla na posteljnini babice - Slovenke - v Aleksandriji. Kot otroku so se ji vtisnile v spomin do te mere, da je izvrtala, da gre za idrijsko čipko. Zanjo se je še bolj navdušila hči Mira, ki je pridobila še prijateljico Majdo. Vse tri so minuli teden sedle k učenju klekljanja v idrijski čipkarski šoli.
Svetovljanke, zaprisežene slovenstvu
Salva je tretji rod po babici, ki je kot petletni deklič s starejšo sestro iz Bilj pripotovala za kruhom v Aleksandrijo med obema vojnama. “Mama me je klicala Nadja. S svojo mamo je vedno govorila po slovensko. Ker pa je bil to bolj skrivni jezik sporazumevanja, se sama slovenščine učim šele sedaj. Hči Mira me prekaša, ker že več let prihaja na jezikovne tečaje v Slovenijo. Ona je tudi tista, ki nas je prepričala k učenju klekljanja,” je povedala Salva.
Nekoliko je presenetilo, da se med seboj pogovarjajo v brezhibni angleščini. “V ZDA in Kanadi imam tri brate in tam sem študirala računalništvo. Trenutno spet živimo v Kairu, kamor smo se preselili iz Aleksandrije. Mira obiskuje mednarodno srednjo šolo z učnim jezikom v angleščini,” je razložila Salva. Bolj potiho pa je dodala, da so razmere v Kairu sedaj sicer mirne, a po revoluciji nejasne in negotove. Da skratka za svoje tri sinove in Miro v Egiptu ne vidi prav trdne prihodnosti. Zato, ob arabščini, vsi govorijo še nekaj jezikov.
Kakorkoli se že bo obrnilo, bo sama in z družino vedno prihajala v Slovenijo. “Babico sem imela zelo rada in močno čutim slovenske korenine. V Biljah žal nisem več našla živih sorodnikov. Le babičin priimek Leon je bil ob imenu njenega brata, padlega partizana, vklesan na nagrobniku ...” je obmolknila Salva.
Povezuje družine slovenskih korenin
Slovenska babica je s posteljnino z vgrajeno čipko zakrivila tudi privrženost tej ročni umetnosti. “Babica v Egiptu ni klekljala, zato ne vem, od kje je posteljnina izhajala. A bila je zelo lepa. Za učenje klekljanja pa me je navdušila hči Mira,” je povedala Salva.
“To je zelo lepa umetnost. Čeprav smo sedaj šele pri osnovah, bomo v Kairu nadaljevale s klekljanjem. Imamo zelo dobro učiteljico,” je Metki Fortuna polaskala Mira. “Ko se bomo izpopolnile, bomo klekljanje uvedle tudi v našo šolo, “ je dodala Majda. Čeprav nosi povsem slovensko ime, je njena pra babica v Aleksandrijo pripotovala iz Makedonije.
Morda se bodo klekljanja lotile tudi egipčanske družine z delnim slovenskim poreklom. “Po prihodu v Kairo se bom na slovenski ambasadi oglasila s prošnjo za pomoč pri povezovanju družin s slovenskimi koreninami. Zaradi učenja ali ohranjanja jezika, kulture, umetnosti. Smo na začetku, a pravkar se mi je pridružila velika 25-članska družina, ki se prav tako čuti povezano s Slovenijo,” je bila optimistična Salva.
Z zaključkom tedna se je učenje klekljanja izteklo. Majda se je vrnila v Kairo, Mira k pouku slovenščine v Ljubljano, Salva pa v Pišece, kjer se bo na domačiji Maksa Pleteršnika, v okviru projekta Moja hiša učila slovensko.