Ene meritve za vse?

ANHOVO > Do današnjega obiska slovenskih evroposlancev Igorja Šoltesa, Patricije Šulin, Tanje Fajon in Lojzeta Peterleta v Salonitu je prišlo zaradi pisma, ki ga je Šoltes ob podpori kolegov konec novembra poslal evropski komisiji. Komisijo je opozoril na potencialno nevarno onesnaženje iz cementarne in jo tudi zaradi lanske boleče izkušnje s Kemisom pozval, naj takoj ukrepa, da bi zavarovali javno zdravje in okolje na Goriškem ter širše.

V anhovskem podjetju so se med drugim odzvali z vabilom podpisnikom pisma, naj jih obiščejo. In danes so jih. Vmes po so se srečali s člani omenjenega društva.

Zaostriti merila!

Ti so bili po besedah predsednika Bogomirja Bavdaža z obiskom zadovoljni, med drugim je bilo izpostavljeno, da se nad cementarnami pritožujejo ljudje po vsej Evropi.

Prav v tem pa Bavdaž vidi povod za možno ukrepanje parlamenta v Bruslju: “Mi tudi tehnično poznamo te tovarne, vemo, kje se dogajajo onesnaževanja. In vemo, kaj je cementarna ter kaj sežigalnica. Evropski poslanci bi lahko pomagali, če bi sprožili postopek za poenotenje mejnih vrednosti emisij. Za sežigalnice namreč veljajo nekajkrat strožje, čeprav se tam sežiga iste stvari kot v cementarnah, tem pa je torej dovoljeno večje onesnaževanje.”

Ko so se kasneje poslanci srečali z upravo Salonita, je predsednik uprave Julijan Fortunat resda potrdil, da so nekateri dovoljeni izpusti lahko ohlapnejši pri cementarnah, vendar so drugi pri sežigalnicah. Poudaril je, da ima vsako od dveh področij svoja pravila in je to treba vzeti v zakup, ter ponovil, da za tovarno v Anhovem veljajo enaki predpisi kot za tiste drugod po Evropi, in jih tudi spoštuje.

Nujne so analize

Gostje so ob obisku spomnili na zaskrbljujoče podatke o zdravju ljudi v srednjem Posočju, kjer so zlasti bolezni dihal dosti pogostejše. In ob tem ni čisto jasno, zakaj. Kot pravi Šoltes, “zdravstvena slika kaže, da nekaj ni v redu, temu moramo priti do dna.”

V kolikšni meri gre za dediščino azbesta, ki je, kot je poudaril Peterle, povečal nezaupanje ljudi do ravnanja v cementarni, in v kolikšni sosežiga odpadkov, pa ni možno opredeliti brez verodostojnih analiz. Peterle je, recimo, dejal, da pogreša že bolj podrobne podatke, kaj se širi v okolico z izpusti iz tovarne v zrak. Poslanci so zato predlagali izvedbo neodvisne strokovne analize zdajšnjih vplivov anhovske cementarne.

Koga izbrati?

Pri tem bo treba po besedah Šoltesa najti soglasje vpletenih, kako vse skupaj zastaviti, recimo o tem, kaj in kako meriti. Zgledovati pa se bo mogoče tudi po reševanju podobnih problemov drugod po Evropi, saj odpadki niso rabljeni kot gorivo le v Sloveniji. Soglasje bo enako nujno pri vprašanju, kdo naj plača analize in kot je dejal Fortuna, tudi pri izbiri izvajalca, ki bo moral imeti vse potrebne certifikate. Kot je rekel župan Kanala ob Soči Andrej Maffi, bo ključno zlasti eno: “Poiskati moramo inštitucijo, ki ji bomo zaupali.”