Fina kava je doma v Cerknem

Goriška
, posodobljeno: 30. 09. 2026, 5:00

Prvega oktobra sočasno praznujeta občina Cerkno in kava. Zato na dnevu kave s črnim poživilom že nekaj let postrežejo vse Cerkljane. Ekipa, ki oživlja stare oštarije in je zaprto Pr'Prapetnik v Novakih odprla prav minulo nedeljo, je dogajanju v okviru evropsko podprtega programa Koraki za domače kraje nadgradila prav s kavo. V četrtek bodo za sladilo domačini dobili še narečno knjižico Uacuibe.

Fina kava je doma v Cerknem

Ekipa Oštarij kot kodi je za en dan ponovno odprla gostilno Pr'Prapetnik. Lastnik Jakob Čemažar (levi) pa je gostom pokazal svojo mogočno zbirko preko 700 nekdanjih kmečkih orodij, strojev, pohištva, knjig, slik ...

Foto: Saša Dragoš

CERKNO > Da v Cerknem praznujejo svetovni dan kave ni naključje, saj v njem domuje pražarna in premična kafetarna Fina kava Martine Čuk. Praznik je leta 2015 nastal z upanjem na ozaveščanje o pravični trgovini in težkem delu obiralcev kavovih zrn. Čuk ob strežbi kave osvešča skozi vse leto. Praznik kave, ki ga je spodbudila, podobno kot odpiranje nekdanjih oštarij, je nadgradnja Oštarij kot kodi. Prav v nedeljo je ekipa odprla gostilno Pr' Prapetnik v Novakih. V četrtek, ob prazniku občine, bodo med Cerkljane razdelili še narečno knjižico domačega govora - Uacuibe (rozine).

Fina kava je doma v Cerknem

Livija Rojc Štremfelj z drobceno knjižico šaljivega govora Cerkljanov v njihovem dialektu - Uacuibe (rozine). Ob prazniku občine jo namenja vsem sokrajanom.

Foto: Bojan Tavčar

Oštarije kot kodi pomenijo gnečo v njih

Martina Čuk je pritegnila ekipo somišljenikov - premično gostilno Klatež, pivovarno Zajc in someljejstvo Dionysos. Po štirih letih so projekt, sedaj evropsko podprte Korake za domače kraje, razširili v vse sosednje občine. V nedeljo so v domači odprli priljubljeno gostišče pod smučiščem na Črnem vrhu - Pr'Prapetnik v Novakih. “Veliko dela imamo, a je lepo, ker smo postali resnično dobri prijatelji. Ko smo leta 2022 oživili prvo gostilno v Zakrižu in so se tam nagnetle množice ljudi, ki so tudi po uro čakali v vrstah, smo bili nemalo presenečeni. Ker nam je vse takoj pošlo, smo morali poklicati na pomoč,” je povedal “klateški” gostilničar Marjan Krajnik.

Še vedno je tako in tudi Pr' Prapetnik je bilo. “Gostilno smo zaprli ob covidu. Sam se ukvarjam z lesarstvom, a smo obdržali apartmaje in oče odprto zbirko starin,” je povedal Boštjan Čemažar. Oče Jakob Čemažar, tudi pisec več knjig o Novakih, se je v mogočni zbirki okrog 700 orodij, naprav, pohištva, slik, knjig ..., posvetil predstavitvi, kako so vse zbrano kmetje v minulem stoletju uporabljali.

Ekipa je iz Novakov hitela organizirati praznik kave. Ta se bo s koncerti začel že v sredo zvečer. V četrtek bodo strežbo kave pospremili s prikazom njenega praženja po starem, delavnicami in predavanji. Med ostalimi bo zeliščarka Darja Vrana spregovorila o nekdaj pogosti “kavi” iz regrata in cikorije (ob 13. uri).

Ob prazniku je Občina sofinancirala Uacuibe

“Dragi Crklani pa Crklajnke, predstaulem uam niki mičkenga, sladkga pa finga - Uacuibe. Upam, de uam boje fine,” je vsestranska avtorica Livija Rojc Štremfelj z nekaj sodelavci zapisala v popotnico drobceni knjižici z zbranimi šaljivimi reki domačinov v pristni cerkljanščini.

Marsikje bi jim rekli “ocvirki”, a uacuibe so rozine. “Ker so tako sladke,” pravi Štremfelj. Samo za pokušino: “In ti uš men praju, de nej ti na huodm u zejle, ka še zjeunka nimaš (in ti boš meni govoril, da naj ti ne hodim v zelje, ko še zelnika nimaš)”. Na dnevu kave bodo knjižico, ki jo je ob prazniku sofinancirala Občina, dobili vsi, ki bodo prišli na kavo. Štremfelj jih bo razdelila še po vseh zavodih.

Občina bo s slavnostno sejo spomin na ustanovitev Vojkove brigade in rojstvo tedaj vodilnega evropskega matematika dr. Franca Močnika počastila dan pozneje. Tokrat bodo tudi nagrade za zaslužne, ki jih podeljuje vsako drugo leto. Častni občan občine bo postal dolgoletni predsednik spominskih Partizanskih smučin, upokojeni polkovnik Miha Butara. Najvišje Bevkovo priznanje bodo vročili vsestranskemu glasbeniku, promotorju neandertalčeve piščali iz bližnjega najdišče Divje babe - Boštjanu Gombaču.