Franja privablja množice
Maja lani, ko so v prisotnosti 1500 obiskovalcev po dveh letih in pol kot muzej humanosti znova odprli partizansko bolnico Franja, je bil za Cerkljansko in Slovenijo imeniten dan. V brk vodni ujmi, ki je septembra 2007 uničila spomenik, je zrasla iz ruševin potem, ko je poprej v obnovo združila Slovence doma in po svetu.
CERKNO> Globoko med Velikim in Malim Njivčem ležeča soteska Pasice, v katero so na predlog domačina Janeza Peternelja in pod vodstvom zdravnika Viktorja Volčjaka postavili bolnico in ob božiču leta 1943 sprejeli prve ranjence, je izjemno zahtevna. Zato nemška vojska bolnice in v njej zdravljenih 522 partizanskih, zavezniških in sovražnikovih vojakov, ni nikoli odkrila.
Partizanska bolnišnica pa je po vojni, urejena in zaščitena kot muzej humanosti, zahtevnemu naravnemu okolju plačevala visoko ceno z nenehnimi podori in koncem devetdesetih let tudi z velikim splazenjem Njivča. Tedaj je bila s široko solidarnostno akcijo prvič celovito obnovljena, Veliki Njivč pa zavarovan. Vodna ujma ji je nato 18. septembra 2007 namenila dokončno uničenje. Prva solidarnostna obnova po plazu se je v tedanji socialistični Jugoslaviji zdela malodane samoumevna. Tokrat pa je bilo prvo vprašanje upravljalcev bolnice - delavcev Mestnega muzeja Idrija, ko so globoko pod seboj zrli v razmesarjeno naselje bolnišničnih barak, ali bo Franja sploh še kdaj pripovedovala svojo zgodbo človečnosti.
Dvom sta že dan pozneje odgnala tedanja ministra za okolje in kulturo Janez Podobnik in Vasko Simoniti z zagotovilom, da bo obnova stekla takoj.
Množična otvoritev
Tako se je tudi zgodilo. V širši obnovitveni odbor sta poleg lastnice, Občine Cerkno, in muzeja pritegnila še ministra za obrambo in finance in le nekaj dni po opustošenju je začel delovati strokovni odbor za obnovo spomenika. Pridružili so se Slovenci doma in v zamejstvu, zbirali denar, predvsem pa skoraj v celoti izgubljene predmete bolnišnice. Medtem ko je Franja združevala, je bilo le tu in tam slišati kak osamljen glas proti obnovi spomenika.
Lansko tretjo majsko soboto, se je zato ministrica za kulturo Majda Širca ponovni otvoritvi Franje poklonila kot prazniku solidarnosti. “Kot bi se duh solidarnosti, ki je gnezdil med temi skalami in dušah takratnih partizanov in partizank, podaljšal v današnji čas, kjer je - če pljunemo resnici v obraz - tovrstnih vrednot vse premalo,” je misel Širčeve bučno pozdravila množica zbranih.
Franja - najbolje obiskan spomenik
Od majske otvoritve je zgodbam človečnosti v prenovljeni bolnici prisluhnilo 23.000 obiskovalcev. Z njimi Franja ostaja daleč najbolje obiskan spomenik med sicer številnimi muzeji na Idrijskem in Cerkljanskem. Soglasje, da je bil denar - milijon evrov za obnovo bolnišnice in dva milijona za sanacijo soteske in Njivčev - odlično naložen, zato ostaja.
Čeprav so vodne ujme nad Franjo to jesen sprožile nekaj manjših podorov, je obnovljena bolnica test odlično prestala.
V prihodnjih mesecih pa jo čaka še en zahteven preizkus. Po novem odloku Občine Cerkno je namreč Mestni muzej Idrija le začasni upravljalec Franje. K upravljanju bo nujno treba pritegniti domačine in vse, ki so kakorkoli povezani s spomeniškim območjem. Čeprav je domačinom in Občini Cerkno, ki je z nekdanjim županom Jurijem Kavčičem odlično vodila obnovo spomenika, že večkrat zadišal denar od vstopnin, je verjeti, da bo občina upravljanje zmogla urediti v prid Franji, njenemu vzdrževanju in ohranjanju njenih vrednot.
SAŠA DRAGOŠ