Franjo hromijo kriza in spori

NOVAKI> Na tradicionalnem majskem srečanju osebja, v zadnjih letih pa predvsem članov društev za ohranjanje vrednot NOB in kluba prijateljev bolnišnic Pavla in Franja, bo prihodnjo soboto pod slednjo slovesno. Mineva 70 let, odkar je bolnišnica v soteski Pasice sprejela prve ranjence. Mestni muzej Idrija je spomeniku evropske dediščine in humanosti v začetku leta posvetil zbornik Idrijski razgledi s predstavitvijo njegove uspešne rekonstrukcije po vodni ujmi in premislekom o (negotovi) prihodnosti.

Tako obsežne obnove še ni bilo

Okroglih letnic, povezanih s Franjo, je še nekaj. Pred stotimi leti sta se rodila njena ključna zdravnika - ustanovitelj in prvi upravnik dr. Viktor Volčjak (1913-) in naslednica Franja Bojc Bidovec (1913-1985). Pol stoletja pa mineva, odkar za spomenik slovenske narodne dediščine v sodelovanju s konservatorsko-restavratorskimi službami skrbi deset let starejši Mestni muzej Idrija.

Ker je z njim in podporo dobro mislečih ljudi bolnica pred tremi leti že drugič vstala iz ruševin, je muzej s sodelavci njeno rekonstrukcijo in uspešno rešene izzive spomeniške in konservatorske stroke javnosti predstavil kar na 120 straneh. “Tako obsežne obnove spomenika v zgodovini slovenskega spomeniškega varstva, ki letos praznuje stoletnico, še ni bilo. Kraj spomina je tudi v 'novi podobi' ohranil sporočilnost in pristnost,” pravi direktorica muzeja Ivana Leskovec.

“Spomenik jepopoln faksimile oziroma ambientalna postavitev na avtentični lokaciji,” poudarja konservatorka Ernesta Drole (ZVKD Nova Gorica). Kot tak z nekaj čez 20.000 letnimi obiskovalci ostaja daleč najbolje obiskan spomenik na Idrijskem in Cerkljanskem.

Manjkata urejen vhodni plato in informacijski center

Franja, čeprav rekonstruirana, ostaja na poskusnem seznamu svetovne dediščine pri Unescu. Uresničevanje nalog, ki naj bi privedle do vpisa, pa se je izgubilo v krizi. Gre predvsem za razmejitev spomenika od širšega muzejskega območja z bolj tenkočutno ureditvijo vhodnega platoja v sotesko Pasice in ureditvijo informativnega centra.

“Dolg slovenskega naroda do fenomena Bolnice Franja ostaja, dokler ne bo dograjen informacijski center. Z rekonstrukcijo smo opravili le polovico dela. Ker originala ni več, je obiskovalcem, predvsem prihodnjim rodovom, potrebno prikazati originalno podobo spomenika. Center bi moral raziskovati in popularizirati podobo spomenika in razvijati idejo humanosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti,“ je prepričana Droletova.

Umetnostni zgodovinar Gojko Zupan z Direktorata RS za dediščino dodaja, da bi v centru ob originalih, sporočilnosti in premoščanju mrtve zimske sezone lahko predstavili tudi naravne nesreče in obnavljanja bolnišnice. Tudi on je prepričan, da je problem Bolnice Franja kot kulturnega spomenika in njenega funkcioniranja pred sotesko in ne v njej. “Pred vhodom v sotesko bi morali porušiti ali najmanj prezidati in prilagoditi nekaj motečih stavb (bife, toalete, parkirišče). Zgraditi pa bi morali krajini ustrezajoč vhodni objekt za predstavitev vse zgodovine partizanskega zdravstva v Sloveniji,” skupaj z drugimi strokovnjaki predlaga Zupan.

Nečasten prepir okrog upravljanja

Tega si najbolj želijo tudi v mestnem muzeju, čeprav upravljavsko pogodbo za Franjo zadnjih sedem let podpisujejo za vsako leto posebej. Če je že mogoče razumeti, da v trenutni krizi želenega centra ni mogoče zgraditi, pa je spor z občino Cerkno in ob pripravi upravljavskega načrta tudi z domačini, nerazumljiv.

Občina Cerkno se je namreč leta 2006 odpovedala ustanoviteljstvu Mestnega muzeja Idrija - Cerkno. Ker pa je lastnica Franje, z muzejem podpisuje letne pogodbe o upravljanju. Jabolko spora so bile zlasti vstopnine in želena večja vloga občine in ljudi v okolici spomenika pri njihovem razdeljevanju. Vsebina kompleksnega upravljavskega načrta pa ni doživela resnejše obravnave ne v občini ne v državi. “Franja zato nima dolgoročno rešenega upravljavstva. Kljub temu, da muzej z njo upravlja že 50 let in je v vsem tem času s spomenikom skrbno gospodaril, mu danes ni izkazano zaupanje za dolgoročno upravljanje,” je razočarana Leskovčeva.

Bodo uspeli Franjo vpisati v Unesco?

Kljub temu pa ohranja optimizem: “Že prihodnje leto imamo priložnost, da Franjo ponovno vpišemo na seznam Znak evropske dediščine, ki je medtem iz medvladne pobude prerasel v formalni ukrep Evropske unije.” Zato upa, da bodo razmere za gradnjo centra kmalu ugodnejše in bo z njim dana možnost za vpis spomenika na Unescov seznam.

“Slovenija ima znanje, da postavi center za prezentacijo preostalih originalnih predmetov iz soteske in za celostno predstavitev vse zgodovine te in ostalih bolnišnic. V njem bodo našli delo domačini, ki so sedaj skeptični do turističnega oživljanja območja. Druge uspešne poti za nadgradnjo spomina in za utemeljitev nominacije Unesco ni,” pa zaključuje Zupan.

SAŠA DRAGOŠ

Z nekaj čez 20.000 letnimi obiskovalci ostaja Franja daleč najbolje obiskan spomenik na Idrijskem in Cerkljanskem

Ivana Leskovec: “Franja nima dolgoročno rešenega upravljavstva. Kljub temu, da muzej z njo upravlja že 50 let in je v vsem tem času s spomenikom skrbno gospodaril, mu danes ni izkazano zaupanje za dolgoročno upravljanje.”