Galerija vrača življenje
Od sobote dalje je stari del Tolmina s Trgom 1. maja in okoliškimi ulicami postal galerija. V izložbe številnih praznih poslovnih prostorov so razobesili slike, ki bodo na ogled do konca leta. Tolminci bi nekdanji center mesta radi videli živega kot je bil nekoč s trgovinami in gostilnami. Izziv je zahteven.
TOLMIN > Ko je društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina Dor z anketo ugotovilo, da Tolminci in zlasti prebivalci starega mestnega jedra pogrešajo več življenja na trgu s fontano in okolico, so ukrepali. Prva akcija je odprtje galerije s slikami domačih slikarjev v izložbenih oknih žal preštevilnih praznih poslovnih prostorov, kar lepo popestri sprehod skozi preveč zapuščen, hkrati pa najbolj atraktiven del Tolmina.
V starem jedru so s premestitvijo parkirišč sicer odprli pogled na repliko fontane iz leta 1862, življenja pa tam ni. Mnogi menijo, da bi lahko s selitvijo policije počasi začeli vnašati nove vsebine. Dorovci predlagajo, da bi v stavbo policije vselili turistično informativni center.
Ideja za galerijo je nastala v sodelovanju z 28-članskim Društvom likovnih ustvarjalcev Tolmin. “Gre za prvi poskus sodelovanja, ki bo zagotovo obrodil sadove. Ob tej priložnosti smo navezali stike in odprli prostor za pretok idej,” je zadovoljen predsednik društva Dor Valter Valentinuzzi. Predsednik društva likovnih ustvarjalcev Dare Trobec skupaj z Valentinuzzijem napoveduje, da se bodo v Tolminu povezali vsi umetniški ustvarjalci, da bi skupaj pripravljali za ljudi zanimive dogodke.
Društvo Dor je v enem letu delovanja povezalo 60 domačinov, ki jim ni vseeno za Tolmin.
Izpeljali so več odmevnih dogodkov, med drugim so pripravili razstavo in zbornik o nekdanjem tolminskem gledališču. “Organizirali smo se zato, da bi Tolminke in Tolminci aktivneje sodelovali pri sprejemanju odločitev o načrtovanju in urejanju mesta. To sta naša pravica in dolžnost. Prizadevamo si za prijazen in privlačen Tolmin, kar lahko dosežemo s spoštovanjem zgodovine, ohranjanjem dediščine in upoštevanjem novih trendov urejanja in 'osvobajanja' mest,” pojasnjuje Valentinuzzi. Ker menijo, da projekt obnove kinogledališča zanemarja dediščino, od vsega začetka nasprotujejo sicer že potrjeni modernistični zunanji podobi. Ves čas tesno sodelujejo s krajevno skupnostjo.
NEVA BLAZETIČ