Geopark Idrija še v drugo pod okrilje Unesca?
Geopark Idrija, ki obsega vse območje občine in njeno v svetovnem merilu posebno geološko zgradbo, je bil formalno oblikovan pred letom dni. Že ob pripravah na njegovo ustanovitev so se v Idriji odločili, da ga bodo skušali vključiti v evropsko in globalno, pod okriljem Unesca delujočo mrežo tovrstnih parkov.
IDRIJA> V sredo so v Francijo poslali uradno kandidaturo.
Idrija prihodnje poletje čaka odločitev generalne skupščine Unesca, ali bo njeno dediščino živega srebra in dediščino španskega Almadena končno vpisala na listo svetovne dediščine. Minulo sredo pa je oddala še kandidaturo za vključitev Geoparka Idrija v evropsko in pod okriljem Unesca delujočo globalno mrežo tovrstnih parkov. V tem primeru gre za zaščito svetovno edinstvene geološke zgradbe občine, ki je botrovala živemu srebru in rudarjenju ter na njima temelječi dediščini.
Pospešek razvoju podeželja
Pobuda rudniškega geologa in podžupana Idrije Bojana Režuna za ustanovitev geoparka Idrija je padla na plodna tla pred petimi leti. V sodelovanju z ministrstvom za okolje, naravoslovno fakulteto in zavodom za varstvo naravne dediščine so nastali temelji parka, sicer prvega tovrstnega v Sloveniji. Leta 2007 so nastajajoči park že predstavili na konferenci evropske mreže geoparkov (EGN) na Švedskem. V sodelovanju z uspešnimi parki po Evropi so zasnovo idrijskega dopolnjevali in zanj tudi pridobili prva evropska sredstva.
Ob varovanju, promociji in trženju geološke in druge dediščine so v njem videli zlasti možnost za hitrejši razvoj podeželja. To naj bi namreč razvilo vso potrebno infrastrukturo za izobraževalne in turistične programe v parku ob upoštevanju trajnostnih potreb okolja.
Formalno je svet občine park z odlokom oblikoval lani in ga vključil v center idrijske dediščine. Ta je minulo sredo v Digne les Bain, na sedež EGN v francoskem, sicer največjem evropskem parku Haute Provence, tudi poslal kandidaturo za vključitev geoparka Idrija v evropsko in globalno mrežo parkov.
Od geologije do ekonomije
Kandidaturo dopolnjuje tridelni obrazložitveni dosje, pod katerega se je podpisalo 11 strokovnjakov.
V prvem predstavljajo celoten park, torej vse območje občine. Soavtorica, geologinja Martina Peljhan, nam je povedala, da so se v njem posvetili organizacijski strukturi, geološki zgradbi parka in njegovim 46 posebnostim, njihovemu varovanju in seveda tudi preostali, zlasti naravni in kulturni dediščini, nastajajočim programom za trženje in finančnemu načrtu parka.
Slednji kaže, da je občina doslej v park vložila okrog 140.000, EU (program Leader) pa 105.000 evrov. Prihodnje leto, ko naj bi oživeli študijski programi, številni podjetniški projekti na podeželju in bodo vse skupaj podprli z izdatnejšo promocijo, naj bi v park vložili približno 450.000 evrov. Poleg že omenjenih in zasebnih virov, načrtujejo tudi podporo iz nekaterih drugih evropskih virov.
Drugi del dosjeja se podrobno posveča geološki dediščini. V tretjega pa so priložili pisma podpore različnih fakultet in strokovnih organizacij, ki naj bi v parku dobile pomembno učilnico v naravi in seveda nacionalne slovenske komisije za Unesco.
Kdaj lahko iz Francije pričakujejo odgovor, ali bo geopark Idrija uvrščen v obe mreži, v Idriji še ne vedo. SAŠA DRAGOŠ
