Gnilo grozdje pustijo že v vinogradu
Vreme gor ali dol, minuli teden je večina vinogradnikov v zgornjem koncu Vipavske doline začela s trgatvijo. Da ne gre več čakati, pravijo Benčinovi v Ložah, kjer so trgatev začeli s sauvignonom, a so zaradi gnitja približno polovico grozdja pustili v novem vinogradu. Da bo trgatev zaradi ločevanja grozdov bolj zamudna, pravijo tudi drugi. Kljub tegobam pa ostajajo optimistični.
VIPAVSKA DOLINA > “Saj ni vse tako črno, kot včasih prikažete v medijih,” pojasnjuje glavni enolog iz Kleti Vipava 1894 Uroš Bolčina. In dodaja: “Leto je res bolj zahtevno, poleti je bilo veliko več dela s škropljenjem in mulčenjem, zdaj je več dela s prebiranjem grozdja, a kljub vsemu razmere zaradi gnilobe niso tako kritične. Je pa res, da se s pridelovalci dnevno dogovarjamo in se jim prilagajamo. Razmere se razlikujejo od vinograda do vinograda. Nekateri vinogradniki imajo zaradi gnilobe manj pridelka kot običajno, a občutnega izpada ne bo. Glede na trenutne analize pa se nam obetajo veliko bolj aromatična vina kot doslej. To nam daje upanje na dober letnik, ki se sklada tudi z našo usmeritvijo v pridelavo vin z nižjo stopnjo alkohola.”
Na voljo že mošt iz kleti Vipava 1894
Vipavska klet je z odkupom grozdja in s trgatvijo v lastnih vinogradih začela prejšnji teden in te dni je že mogoče dobiti njihov mošt. Doslej so pod streho spravili sivi in beli pinot, rumeni muškat, glavnino sauvignona, pinelo, chardonnay, modri pinot in merlot za roseje, v prihodnjih dneh pa jih čakajo najmočneje zastopane sorte rebula, malvazija, laški rizling. Bolčina ocenjuje, da bodo čez dober teden že končali z belimi sortami.
Trgatev je v polnem zamahu tudi v 240 hektarov velikem kompleksu vinogradov Biljenski griči, ki jih ima Vipava 1894 skoraj v celoti v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Številne domačine ob tem čudi pogled na obsežne površine zaraščenih in neurejenih teras. V vodstvu vipavske kleti pojasnjujejo, da družba v zadnjih letih enostavno ni bila dovolj finančno močna za obsežnejšo obnovo. Nazadnje so pred dvema letoma obnovili približno šest hektarov veliko območje in posadili malvazijo. “Zelo pomembno pa je, da bo strateški partner, ki bo prevzel Klet Vipava, prevzel tudi te vinograde in si s tem zagotovil surovino za prihodnji razvoj naše kleti in vinogradništva v Vipavski dolini. Pogovori s kandidati so v teku. Zanimanja je precej, tako med domačimi kot tujimi interesenti. Računamo, da bo ta zgodba zaključena do konca novembra,” pojasnjuje Boris Jež.
O izplenu letošnjega letnika je po besedah predsednika uprave Agroinda Vipava 1894 Borisa Ježa še težko govoriti, ocenjuje pa, da bo med dvema in tremi milijoni litrov vina. Ob tem dodaja, da so letos znova pridobili več zaupanja domačih pridelovalcev grozdja, ki so bili v zadnjih letih zaradi nerednih in poznih izplačil grozdja nad odnosom družbe razočarani in so iskali druge prodajne poti.
Nekaj sončnih dni bi veliko pomenilo
“S količino se letos ne bomo hvalili, če se bo slabo vreme nadaljevalo, bomo prišli na slabo polovico letine. Očitno letos velja star rek, da suša pobere pol pridelka, moča pa celotnega. Če bomo dočakali še nekaj sončnih dni, potem še lahko kaj rešimo, drugače ne vem, kako bo. Modri pinot gnije, tudi rumeni muškat, ki je naša paradna sorta, je začel gniti. Chardonnay in merlot za zdaj še dobro kažeta, prav tako cabernet. O presežkih pri kakovosti za zdaj ne moremo govoriti, a ostajamo optimistični. 70 odstotkov lanskega letnika je kljub suši, ki nas je pestila, vrhunskega. Upajmo, da se bomo lahko veselili tudi letošnjega letnika,” ostaja optimističen zasebni vinar Dušan Benčina iz Lož, ki obdeluje 40.000 trt, od tega jih je 35.000 v rodni dobi.
Kupcev ne zanima vreme
Tudi Peter in Anica Ferjančič s Planine, ki se lahko pohvalita s šampionom na nedavnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni, z vremenom nista zadovoljna. “Prejšnji teden smo odstranjevali gnile grozde in čakali s trgatvijo na nekaj lepih dni, a jih ni bilo. Sauvignon in chardonnay sta dozorela, ni več kaj čakati. Če bo lepo vreme, letina še ni izgubljena. Upajmo, da bo tako. Naših kupcev ne zanima, ali je bil dež ali suša, ali je grozde napadla japonska mušica, ali nam pridelek pobira divjad. Od nas zahtevajo vrhunsko vino. In če nam že narava včasih ne pomaga, bi nam lahko hitreje prisluhnili vsaj tisti, ki odločajo o uporabi zaščitnih sredstev,” po vseh letošnjih tegobah meni Peter Ferjančič. Kot dodaja, si bodo leto zapomnili po večjih stroških s škropljenjem, mulčenjem in tudi z daljšo trgatvijo, “le v cisternah ne bo veliko.”
ALENKA TRATNIK
