Gora, na pobočjih katere so nekoč kopali železovo rudo

TOLMIN > Tolminski Migovec (1881 metrov) se proti zahodu strmo vzpenja iz doline Tolminke. Na njegovem južnem pobočju leži planina Kal, kjer so trije objekti, ki pa ne služijo več namenu, saj je bila planina že pred leti opuščena, a se stavbe še upirajo zobu časa.

Na južnem pobočju gore cvetijo čudovite alpske cvetlice, največje planike, dišeče murke, rododendron, sternbergov nageljček ... Vrh je kopast in se čez zelo razgiban teren nadaljuje do dvatisočakov Tolminskega Kuka in Mahavščka oziroma Velikega Bogatina na zahodu ter Zelenega vrha, Podrte gore, Vrha nad Škrbino in slednjič vse do Vogla proti vzhodu. Na območju med Tolminskim Migovcem, Tolminskim Kukom in Zelenim vrhom vešče oko opazi še danes vidne obrise širokih jam, ki so ostalina rudarjenja. Alpe so bogate z železovo rudo, ki so jo naši predniki tu izkopavali in jo prenašali v koših v Bohinj (Fužine).

Pogled z vrha Tolminskega Migovca je ob lepem vremenu navdihujoč, saj poleg prej omenjenih vrhov zaobjame tudi Krnsko pogorje, v dolini pa Tolminsko kotlino, jezero pri Mostu na Soči, čez grebene Banjščic pa seže vse do Jadranskega morja.

Izhodišče za vzpon na Tolminski Migovec je vasica Tolminske Ravne (904 metrov), do koder vodi gorska cesta. Iz vasi se pot nadaljuje čez cvetoče travnike, navzgor skozi bukov gozd do planine na Kalu (1490 metriv), do katere je dve uri hoda. Čez planino pelje Slovenska planinska pot s Krna proti planini Razor. S planine Kal nadaljujemo po nekdanji italijanski mulatjeri z razgledi na dolino Pologa, cerkvico v Javorci in na mogočno ostenje Rdečega roba. Cilj, vrh Tolminskega Migovca, dosežemo po uri hoda.MB

Prispevek je nastal v sodelovanju s Planinskim društvom Tolmin.