Goriška je že tedne v smogu

PRIMORSKA > “Prav na Primorskem so ta trenutek razmere najslabše,” je Janja Turšič, zadolžena za spremljanje kakovosti zraka v Agenciji RS za okolje, včeraj povedala o zasičenosti z lebdečimi delci PM 10, manjšimi od deset mikronov. “In lahko rečemo, da je bila ves december Primorska malo bolj obremenjena,” je dodala.

Merjeni drobni delci v zraku, manjši od deset mikronov, so poleg saj iz dimnikov in izpustov iz prometa lahko tudi drobci kovin, organski delci in drugo. Vedno jih vdihujemo, pravi Turšičeva, manjši kot so, globlje prodrejo v pljuča. Na daljši rok so zdravju škodljivi, bolj občutljivi nanje so otroci, starostniki, ljudje z boleznimi srca in ožilja. Večji prah, ki ga vidimo, recimo iz cementarn, kopov, rudnikov, je manj škodljiv, razlaga, ker se ob vdihavanju ustavi že v nosu.

Nova Gorica je “državni prvak”

Meteorološka postaja agencije v Novi Gorici, ki tako kot še nekaj podobnih drugod po državi meri tudi onesnaževala v ozračju, je zabeležila, da je bilo v njem že 16 dni v decembru preveč drobnega prahu. Tolikokrat je bila presežena predpisana 24-urna mejna koncentracija 50 mikrogramov na kubični meter. V le treh od preostalih dnevih meseca je vrednost padla znatno pod omenjeno mejo, dvakrat v tem času, nazadnje v ponedeljek, pa je presegla 80 mikrogramov. “To je veliko,” pravi Turšičeva.

Postaja v Kopru je včeraj izmerila visoko vrednost 77 mikrogramov na kubični meter, medtem ko je bila mejna za spoznanje presežena le še minulo nedeljo in 1. decembra. A čeprav merilnik tam ni tako pogosto kazal “rdeče luči” kot v Novi Gorici, je zrak v obeh mestih precej zasičen z delci PM 10: “Kar smo lahko videli preko naših kamer, je bilo tam kdaj še slabše kot v Novi Gorici.” Janja Turšič verjame, da je na Krasu podobno, čeprav podatkov od tam ni, primerjava z ostalimi mesti v državi pa pokaže, da ima Nova Gorica primat.

Ni kriva Italija!

Prav zato se seveda porodi vprašanje, mar ni smog prišel iz Padske nižine. Lokalne oblasti v Novi Gorici namreč rade v takih razmerah s prstom pokažejo nanjo. Sogovornica pritrjuje, da deloma sicer to velja, a pravi, da je več finega prahu v zraku nastalo pri nas, zlasti v individualnih kuriščih na drva.

“Za delce v zraku smo kar veliko sami krivi. Hkrati so na Primorskem zdaj specifične vremenske razmere. Že ves december zračna masa kar stoji, ni vetra, ni dežja, ki bi zmanjšala koncentracijo delcev, razmeroma hladno je, ljudje več kurijo in to je to,” pojasnjuje. Kot razlaga, vsako nepopolno izgorevanje, naj bo drv v pečeh v hišah ali kupov zelenja na prostem, precej pripomore k onesnaženosti, medtem ko zemeljski plin ob izgorevanju ne sprošča delcev in tudi nafta jih manj, vsekakor manj kot les.

Bo več kot 35 dni?

Če bo šlo tako naprej, se bo Nova Gorica kmalu že 35. dan utapljala v oblaku saj in podobnih drobcev, ki jih ljudje neizogibno vdihujemo. Toliko dni v posameznem koledarskem letu je namreč v naseljih še dovoljeno imeti zrak, preveč onesnažen na ta način.

A ker je do Silvestrovega le dober teden, ta meja v Novi Gorici letos ne bo presežena, z januarjem pa se začenja novo štetje. Najbrž se bo ponovil scenarij iz preteklosti, ko razmere ne bodo dovolj kritične, da bi ukrepali. In tudi če bi se v enem letu nabralo čez 35 onesnaženih dni, ni nujno, da bi. Šele če se to ponovi v treh letih od petih, država za onesnaženo območje sprejme odlok, pravi Turšičeva. Ti že veljajo za Ljubljano, Celje, Maribor, Kranj, Novo mesto, Mursko Soboto in Zasavje. “Ukrepi so napisani, mi opozarjamo, kaj lahko ljudje sami naredijo, ko je zrak zasičen z delci, posodabljajo se avtobusi ... Koncentracije se zmanjšujejo, nismo pa še pod tem pragom,” dosedanje rezultate našteva Turšičeva.

Hipni ukrepi, kot bi bila omejitev prometa in ogrevanja ob smogu, pa pri nas niso predvideni.

AMBROŽ SARDOČ