Goriški camino dostopen za vse
Okrog petdeset pohodnikov z obeh strani meje se je udeležilo sobotnega pohoda po delu Goriškega camina. Dogodek je bil namenjen predvsem slepim in slabovidnim, ki so s hojo po goriških in novogoriških ulicah dokazali, da je pohodništvo zanimivo in dostopno tudi za ljudi z okvaro vida.
Ireno Mihelj je na pohodu spremljal tudi pes vodnik Nils.
Foto: Nace NovakNOVA GORICA, GORICA > Predstavitveni pohod po delu četrte etape Goriškega camina sta pod pokroviteljstvom goriške in novogoriške občine organizirala Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSSNG) in Fundacija So.co.ba, ki upravlja oglejsko baziliko.
Osnovna ideja je bila preveriti ustreznost dela trase Goriškega camina v želji po tem, da bi postala 82 kilometrov dolga čezmejna pešpot, ki povezuje Oglej in Sveto Goro, čim bolj dostopna tudi za ranljive skupine. Hkrati pa dokazati, da okvara vida ni ovira za pohodništvo tako kot ni za marsikatero drugo dejavnost.
Slepi in slabovidni so med sobotnim pohodom spoznavali Goriški camino.
Foto: Nace NovakPohodniki so se s Trga Evrope sprehodili do Travnika, se čez Raštel povzpeli na Goriški grad, od tam pa skozi grajski park do meje in čez na Kostanjevico. Ob vremenu, ki je bilo kot naročeno, se je pohod nadaljeval po novogoriških ulicah nazaj do Trga Evrope. S skupino je hodila tudi slepa psička Ula, slepo udeleženko pohoda Ireno Mihelj iz Ajdovščine pa je spremljal edini pes vodič za slepe na severnem Primorskem, veliki koder Nils.
Irena je sicer potarnala nad spustom skozi grajski park, kjer stopnice niso enako dolge, pa tudi ograja je enkrat na levi, drugič na desni strani poti, kar je za slepe moteče, sicer pa je bila, tako kot vsi ostali, s pohodom zadovoljna.
Udeleženci so bili nad pohodom tako navdušeni, da ga bodo organizatorji gotovo ponovili.
Foto: Nace NovakPo štirinožni udeleženki so poimenovali rebulo
“Žal v soboto zjutraj iz Ljubljane v Novo Gorico ne pripelje noben avtobus, sicer bi imeli še precej več udeležencev z drugih koncev Slovenije,” je izpostavil Igor Miljavec, predsednik MDSSNG, ki pa je pohod vseeno ocenil z “zelo uspešen”. Ob njegovem zaključku v Epicentru, kjer so se pohodniki okrepčali z dobrotami briških žena in rebulo Ulo, ki nosi ime po štirinožni udeleženki pohoda, sta s direktorjem fundacije So.co.ba Andreo Bellavitejem že na glas razmišljala, da bi veljalo podoben pohod kmalu ponoviti.
Padla je ideja, da bi za slepe in slabovidne spomladi organizirali pohod po ravninskem delu prve etape Goriškega camina od Ogleja do Škocjana ob Soči.