Gorski kolesarji protestirajo s transverzalo ponosa

POSOČJE > “Kljub dvakratni korektni izvedbi prireditve, na katero ni bilo pripomb in ob izvedbi katere smo se izkazali kot dober gospodar narave, nas je v letošnjem letu presenetila negativna odločba Zavoda za varstvo narave območne enote Nova Gorica,” je skupaj z gorskimi kolesarji iz Slovenije in tujine, ki so se pripravljali na tekmo 5. julija v Tolminu, razočaran vodja festivala Jan Klavora. Na srečo so ohranili vsaj tekmo Soča enduro, ki bo v soboto na Bovškem.

V povezavi s prepovedjo tolminske tekme bodo organizatorji festivala danes v Ljubljani pripravili tiskovno konferenco, na kateri bodo govorili tudi o zapleteni in neusklajeni zakonodaji, ki gorsko kolesarjenje preganja iz narave. Organizatorjem tovrstnih dogodkov pa nalaga pridobivanje preštevilnih dovoljenj. V okviru festivala bodo vse kolesarje povabili na kolesarski izlet po dolini Soče, s katerim bodo simbolno povedali, da so ponosni na ves trud, ki ga vlagajo v razvoj kolesarstva z odgovornim odnosom do narave. Hkrati bodo opozorili na posledice, ki jih Posočju prinaša mačehovski odnos države do kolesarstva.

Toga razlaga toge zakonodaje

“Razlog za prepoved tiči v rigidni interpretaciji zakonskih določil in neživljenjskem pogledu na odgovorno uporabo naravnih virov za napredek in razvoj. Po tej praksi na kocko postavljamo kolesarski turizem, ki se je v preteklih letih lepo razvijal in naj bi v letošnjem letu prispeval že 15 odstotkov vseh nočitev. Velik del teh nočitev bi ustvarili gorski kolesarji. Prav ti so dolino Soče postavili na kolesarski svetovni zemljevid,” pojasnjuje vodja festivalskega tekmovalnega programa Peter Dakskobler.

Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm načeloma komentira, da bi se z dobro voljo lahko izognili zapletu in da smo v Sloveniji bolj papeški od papeža.

Toga razlaga je tudi posledica neživljenjske zakonodaje, ki mukoma poskuša umeščati gorsko kolesarstvo v naravno okolje.

Veliko je neskladij, ki jih poskušajo odpravljati tudi s pomočjo konzorcija odprimo poti. Podpredsednica Helena Černilogar, ki bo prihodnji teden prišla v Tolmin na pogovor o tej temi, pravi, da se trudijo z usklajevanjem in da opažajo večjo naklonjenost ministrstev, vendar bo pot še dolga. Kolesarstvo se še vedno dojema kot del cestnega prometa.

Zakon o varstvu narave dovoljuje kolesarjenje po utrjenih poteh, če lastniki soglašajo. Po poljskih in kmetijskih zemljiščih je prepovedano, v gozdovih je dovoljeno na poteh in vlakah, ki so v prostorskih načrtih, lastniki določajo pogoje. Zakon o planinskih poteh pa, za razliko od kmetijskega, načeloma dovoli kolesarjenje po poljskih poteh in tistih planinskih poteh, ki so izrecno namenjene dvonamenski rabi. Kolesarji menijo, da bi se vsi vpleteni z dobro voljo lahko dogovorili vsaj za uporabo nekaterih poti.

Odgovorni do narave

Prepoved je organizatorje še posebno prizadela zato, ker so na minulih dveh tekmah dokazali odgovornost za kolesarjenje v naravi. Kot soorganizator sta se prav zato v pripravo dogodka vključila Zavod tovarna trajnostnega turizma in Goodplace, ki je že ob prvi izvedbi festivala oblikoval smernice trajnostnega dogodka. “Naša skupna vizija je organiziranje dogodka, ki bi na odgovoren način udeležencem približal lepote doline Soče, jih popeljal po urejenih in varovanih poteh, jih ozavestil o odgovornem odnosu do narave in okolja, v katerega vstopajo ter jih navdušil in povabil na ponovni obisk,” strategijo predstavljata Klavora in Dakskobler. Na drugi strani v dogodek vključujejo lokalno prebivalstvo in ponudnike, da tega, koliko udeležencev festivala v dolini prespi, niti ne omenjamo. Lani je festival povezal že 5000 tekmovalcev, rekreativcev in obiskovalcev, številni so prišli iz tujine, mnogi z družinami.

Lani so domači kolesarji s stotinami prostovoljnih ur urejali kolesarske poti in odstranjevali posledice žleda, zdaj pa je vse zaustavljeno, dokler zakonski okviri ne bodo jasni. Očiščene poti pa se medtem zaraščajo.

NEVA BLAZETIČ